REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Hitlerjevo teroristično, osebno maščevanje zaradi odpora nacizmu: Pred 80. leti je bila napadena Jugoslavija

Hitlerjevo teroristično, osebno maščevanje zaradi odpora nacizmu: Pred 80. leti je bila napadena JugoslavijaHitler v Mariboru, bombniki v zraku in talci v Celju. Vir: Wikipedia, Twitter

Pred  točno 80 leti, v nedeljo, 6. aprila 1941 so nemški bombniki iznad Beograda v svoj štab poslali sporočilo: »Mesto je spremenjeno v ogenj in dim.«

Na ta dan je namreč Nemčija z zavezniki napadla Jugoslavijo.

Šlo je za maščevalni napad, saj so le nekaj dni pred tem vodstvo države, ki je pristopilo k trojnemu paktu, odstavili v državnem udaru v Beogradu.

Do napada nacistične Nemčije je prišlo po temeljitem preobratu političnega položaja v tedanji Jugoslaviji, ki je 25. marca 1941 najprej pristopila k trojnemu paktu Berlin-Rim-Tokio, nato pa so v Beogradu izbruhnile srdite demonstracije.

Državni udar je imel široko podporo ljudi, predvsem Srbov, ki so obsojali pristop Jugoslavije k zavezništvu z nacistično Nemčijo, ki je bila tedaj že v vojni z zavezniki Kraljevine Srbije iz prve svetovne vojne – Veliko Britanijo in Francijo.

Svobodoljubno usmerjeni častniki jugoslovanske vojske so ob podpori meščanskih politikov in javnosti dva dni kasneje izvedli državni udar v Beogradu, v katerem so zrušili regenta kneza Pavla ter na prestol posadili Petra II., Jugoslavija pa je izstopila iz trojnega pakta.

Državni udar je imel široko podporo ljudi, predvsem Srbov, ki so obsojali pristop Jugoslavije k zavezništvu z nacistično Nemčijo, ki je bila tedaj že v vojni z zavezniki nekdanje Kraljevine Srbije iz prve svetovne vojne – Veliko Britanijo in Francijo.

Ljudje so na ulicah klicali, da je bolje biti mrtev kakor suženj, da je boljša tudi vojna, kakor pa pristop k trojnemu paktu.

Ta upor je Hitlerja tako razjezil, da je ukazal prekiniti priprave za napad na Sovjetsko zvezo in v direktivi št. 25 ukazal nemudoma napasti Jugoslavijo.

Bombardiranje Beograda
Bombardiranje Beograda. Vir: Wikipedia

Nemci in njihovi zavezniki so za napad 6. aprila pripravili okoli dva milijona dobro oboroženih vojakov, ki so državo napadli iz smeri Italije, Avstrije, Madžarske, Romunije, Bolgarije in Albanije.

Napadu na Beograd so sledili napadi na Kraljevo, Niš in druga srbska mesta.

Po podatkih zgodovinarjev je samo 6. aprila 1941 umrlo okoli 20.000 državljanov kraljevine Jugoslavije, med štiriletnimi boji z nemškim okupatorjem pa okoli 1,7 milijona ljudi.

Ljudje so na ulicah klicali, da je 'bolje biti mrtev kakor suženj', da je 'boljša tudi vojna, kakor pa pristop k trojnemu paktu.'

Po podatkih nemškega vojaškega letalstva je v prvih štirih dnevih bombardiranja Beograda sodelovalo 468 lovcev in bombnikov, na Beograd pa so odvrgli 197 ton eksplozivnih in zažigalnih bomb.

Medtem ko je Beograd gorel, so nemške radijske postaje okoli šeste ure prenašale Hitlerjev govor, v katerem je obsodil »vojno kliko« v Beogradu, ki da je večno organizirala vojne udare in so jo sestavljali »britanski plačanci«, ki je izvedla protiudar in zrušila (kvizlinško) vlado, ki je težila k »miru z Nemčijo.«

Krivdo za vojno je Hitler pripisal istim »kreaturam«, ki so že od leta 1914, od Sarajevskega atentata svet »odvlekle v vojno katastrofo.«

napad na Jugoslavijo, vojaške operacije Vir:  Wikipedia
Napad na Jugoslavijo, vojaške operacije. Vir:  Wikipedia

Hitler je res napadel Jugoslavijo, vendar je dejstvo, da je v svojem govoru jugoslovansko vlado imenoval »srbska vlada«, kar jasno kaže, kako zelo je bila njegova agresija naperjena zoper svobodoljubno Srbijo in uporniške Srbe.

S tem je želel še dodatno zasejati razdor med jugoslovanskimi narodi.

Zato je vodja tretjega rajha Adolf Hitler celo zatrdil, da nemški narod nima nikakršnega razloga za to, da bi se boril proti Hrvatom in Slovencem in da želi samo obračun »z izdajalsko kliko v Beogradu, ki si domišlja, da bo lahko Balkan drugič dal v uporabo britanskemu atentatu zoper evropski mir.«

Hitler pozdravlja vojake Wehrmachta ob okupaciji Poljske
Hitler pozdravlja vojake Wehrmachta ob okupaciji Poljske. Vir: Wikipedia

Toda Hitlerjeve prijazne besede o Slovencih so se seveda že kmalu pokazale kot laž, saj je bila Slovenija razkosana, takoj pa so se začele tudi deportacije vidnih Slovencev v Srbijo in v koncentracijska taborišča v okupirani Evropi, nato pa streljanja talcev in teror Gestapa ter domačih izdajalcev.

Še posebej brutalno pa je bil uničen Beograd, prestolnica kraljevine Jugoslavije.

Po nemških podatkih je od 6. do 12. aprila okoli 620 bombnikov Luftwafe v spremstvu 320 lovcev na mesto odvrglo 440 ton bomb.

Lovci so medtem s topovi in mitraljezi sejali smrt po mestu.

Hitlerjeve prijazne besede o Slovencih so se seveda že kmalu pokazale kot laž, saj je bila Slovenija razkosana, takoj pa so se začele tudi deportacije vidnih Slovencev v Srbijo in koncentracijska taborišča v okupirani Evropi, nato pa streljanja talcev in teror Gestapa ter domačih izdajalcev.

»Na glavnem udaru 4. zračne flote Tretjega rajha, ki ji je poveljeval generalpolkovnik Alexander von Löhr se je znašlo glavno mesto Jugoslavije.

Operacija je imela izrazito maščevalen karakter. Tretji rajh in njegov voditelj so se maščevali Beogradu in njegovim prebivalcem zaradi svobodoljubnega razpoloženja po marčevskem prevratu.

V operaciji 'kazen' poveljstva zračne flote, ki je bila sprejeta na Dunaju 31. marca je pisalo, da je naloga zračnih sil 'uničevanje Beograda z velikim napadom',« opozarja dr. Miljan Milikić iz beograjskega Inštituta za strateške raziskave.

V skladu z mednarodnim pravom je bilo bombardiranje Beograda teroristično dejanje, saj je bilo mesto 3. aprila razglašeno za »odprto mesto«, kar je pomenilo, da ne bo branjeno v primeru vojne.

Ob koncu vojne je o tem pričal nemški feldmaršal Ewald von Kleist: »Zračni napad na Beograd leta 1941 je imel v prvi vrsti politično-terorističen značaj in ni imel ničesar skupnega z vojno. To bombardiranje iz zraka je bilo stvar Hitlerjeve nečimrnosti, njegovega osebnega maščevanja.«

Aleksander Lohr
Alexander von Löhr. Vir: Wikipedia

Vsem nemškim letalom pa se je pogumno opiral šesti lovski polk vojaškega letalstva kraljevine Jugoslavije.

Razmerje sil je bilo 10 proti ena, kljub temu pa so z junaškim bojem jugoslovanski piloti uspeli zrušiti vrsto sovražnikovih letal.

Med njimi je bilo tudi zelo veliko Slovencev.

Ewald von Kleist: 'Zračni napad na Beograd leta 1941 je imel v prvi vrsti politično-terorističen značaj in ni imel ničesar skupnega z vojno.'

Spomenik vsem tem pilotom je danes postavljen na obali Save, za hotelom Jugoslavija v Beogradu.

V bombardiranju je umrlo okoli 4000 Beograjačanov, od tega okoli polovica pod ruševinami.

Na pokopališču so pokopali 2.007 žrtev, od tega so jih identificirali le 646.

Vojska je bila tudi v veliki meri izdana.

Nemci so iz jugoslovanskega generalštaba, ministrstva za vojsko in mornarice dobili skice mobilizacijskih mest, zaradi česar je bilo veliko žrtev.

Streljanje talcev v Celju  Vir:Wikipedia
Streljanje talcev v Celju. Vir: Wikipedia

Pilot Vladimir Kren, Hrvat, je namreč kot ustaš prebegnil 3. aprila iz Zagreba v Avstrijo. Kren je dal Nemcem podatke o letalskem razporedu jugoslovanskega vojnega letalstva.

Vsem nemškim letalom pa se je pogumno opiral šesti lovski polk vojaškega letalstva kraljevine Jugoslavije. Med njimi je bilo tudi veliko Slovencev.

Polkovnik Rudolf Toussaint, nemški vojni ataše v Beogradu je sam vrisal cilje v mape bombardiranja.

Prav zato so zažigalne in eksplozivne bombe tako natančno zadele nekatere objekte v mestu.

Posebna tarča so bila tudi zaklonišča, v katerih je umrlo zelo veliko civilistov.

Beograd, 6. aprila 1941. Vir: Wikipedia

Do temelja je bila uničena Narodna knjižnica Srbije z nacionalno zbirko, ki je vsebovala okoli 354.000 monografskih publikacij v okoli 50.000 zvezkih, 1.365 rokopisov, 226 zgodaj natisnjenih knjig, okoli 6.260 številk časopisov, okoli 3.770 pisem in 1.447 enot kartografskega materiala, grafik in fotografij.

Aleksander von Löhr je že ob prvem zaslišanju, maja leta 1945 v Kupincu na Hrvaškem pred častniki NOV Jugoslavije priznal, zakaj se je to zgodilo.

Dejal je, da mu je osebno Adolf Hitler izdal ukaz, da se že v prvem naletu zruši srbska Narodna knjižnica, šele nato pa pomembnejši vojaški cilji. Motiv za to odločitev je bilo spoznanje, da se v tej zgradbi nahaja vse to, kar je stoletja predstavljalo duhovno identiteto srbskega naroda.

Na zelo podoben način pa so okupatorji ravnali tudi v drugih delih države, tudi v Sloveniji.

Aleksander von Löhr je dejal, da mu je osebno Adolf Hitler izdal ukaz, da se že v prvem naletu zruši srbska Narodna knjižnica, šele nato pa pomembnejši vojaški cilji.

Ena od svetlih zgodb v tem napadu pa so dejanja slovenskega in jugoslovanskega vojaškega atašeja v Nemčiji Vladimirja Vauhnika.

Ta je v telegramih z dne 29. in 31. marca obveščal generalštab v Beogradu, da potekajo premiki nemških enot in tankov proti jugoslovanskim mejam.

Prvega parila je dobil dve sporočili, iz katerih je bilo jasno, da se pripravljajo »težave« za Jugoslavijo v roku šest do deset dni.

Zvečer istega dne pa je že sporočil, da bodo Beograd napadli 6. aprila zjutraj.

Kljub temu so v jugoslovanski vladi do zadnjega upali, da gre le za »Hitlerjev blef.«

Bombniki nad Beogradom, april 1941
Bombniki nad Beogradom, april 1941. Vir: Wikipedia

Države osi so po okupaciji na Balkanu zarisale »novi red.«

Slovence naj bi kot manjvredno raso popolnoma iztrebili oziroma jih asimilirali.

Štajerska je znova dobila meje iz časa Avstro-Ogrske monarhije, zgornja Kranjska pa je bila priključena h Koroški.

Območje Ljubljane je postalo italijanska provinca.

Le Hrvaška, marionetna in zločinska država NDH, privesek nacistične Nemčije se je – brez Istre in Dalmacije – razširila preko BiH in Srbije.

Hitler v Mariboru
Hitler v Mariboru. Vir: Wikipedia

Albaniji, ki je bila pod italijansko okupacijo, naj bi poleg Kosova pripadel še širok pas vse do grške meje.

Ena od svetlih zgodb v tem napadu pa so dejanja slovenskega in jugoslovanskega vojaškega atašeja v Nemčiji Vladimirja Vauhnika.

Bolgari so si priključili Makedonijo, na račun Grčije pa so si zagotovili dostop do Egejskega morja.

Madžarska je prevzela Vojvodino, preostanek Srbije pa je bil pod nemško vojaško upravo.

Tako je bilo skoraj vse do konca druge svetovne vojne, ko je Jugoslavija ostala zapisana kot uporniška država, zaveznica zmagovalk in žrtev agresije, zaradi česar se je s pomočjo zaveznikov in z bojem partizanov za okoli tretjino razširilo tudi ozemlje Slovenije.

Maribor, drugo največje mesto v Sloveniji, pa je postalo edino mesto v Jugoslaviji, ki ga je Hitler obiskal po okupaciji.

Delite članek