sobota, 14. december 2024 leto 29 / št. 349
Hillary Clinton po novi preiskavi FBI zbrala 11,3 milijona dolarjev
Kampanja demokratske predsedniške kandidatke Hillary Clinton je začela oglaševati tudi v nekaterih doslej zanesljivo demokratskih državah, kar pa po trditvah volilnega štaba ni znamenje panike, ampak viška denarja, ki je prišel od donatorjev po petkovi najavi direktorja FBI o širitvi preiskave elektronske pošte.
Zadnja anketa televizije ABC in časopisa Washington Post je prvič po dolgem času pokazala, da Trump vodi pred Clintonovo za odstotek, vendar pa je tudi Trumpov podpornik Newt Gingrich menil, da je s tem nekaj narobe, ker Trump v isti anketi v tednu dni ni mogel pridobiti kar 13 odstotkov. Druge ankete so približno tam, kjer so bile pred petkom.
V povprečju anket Real Clear Politics se podpora Clintonovi ni zmanjšala in ostaja okrog 45-odstotna, vendar pa narašča podpora republikancu Donaldu Trumpu, ki se približuje njenim številkam. Analitiki iz tega sklepajo, da mu uspeva konsolidirati podporo med republikanci, ki so ga zapustili po vrsti nesrečnih izjav in objav o obnašanju do žensk.
Dogaja pa se nekaj drugega, kar je presenetljivo. Trump od petka ni razburil z nobeno izjavo oziroma ni povedal nič takšnega, kar bi pozornost spet preusmerilo nanj. Na svojih zborovanjih disciplinirano napada zdravstveno reformo predsednika Baracka Obame, ki je zrela za napade, ker premije rastejo. Napada svojo nasprotnico zaradi majave etike in elektronske pošte, takšne in drugačne ženske pa pusti pri miru.
Kampanja Clintonove želi pozornost spet usmeriti na Trumpa in v Arizoni, Floridi, Iowi, Nevadi, Ohiu, Pensilvaniji, Severni Karolini in New Hampshiru vrti oglas s Trumpovimi preteklimi žaljivimi izjavami o ženskah. Clintonova ima ogromno prednost v denarju. Do konca kampanje lahko za oglase porabi več kot 150 milijonov dolarjev, Trumpova kampanja pa bo do 8. novembra oglaševala za 25 milijonov.
Demokrati se trudijo, da v ospredje medijskega poročanja spet porinejo Trumpove težave s plačevanjem davkov, domnevnih povezavah z Rusijo in zgodbo o domnevnem posilstvu 13-letnice pred več kot 20 leti. Za zdaj jim to ne uspeva, ker je v ospredju še vedno napoved direktorja FBI Jamesa Comeyja o širitvi preiskave elektronske pošte na računalniku soproga tesne sodelavke Clintonove Hume Abedin.
Pošto so odkrili med preiskavo opolzkega komuniciranja nekdanjega demokratskega kongresnika iz New Yorka Anthonyja Weinerja. Zaradi ogorčenja demokratov nad vpletanjem FBI v volitve so donatorji Clintonovi konec preteklega tedna navrgli skupaj 11,3 milijona dolarjev.
Predstavniki Trumpove kampanje trdijo, da na njegovi strani vlada veliko večje navdušenje volivcev kot na strani Clintonove, kar je povsem res. Podporniki Clintonove bodo zanjo večinoma volili, ker nimajo druge izbire. Vendar pa obenem 46,5 odstotka volivcev enega ali drugega kandidata podpira samo zato, da ne zmaga druga stran.
V letošnji kampanji za dejstva in iskrenost ni prostora kot tudi ne za pozitivna sporočila. Politifact, ki preverja izjave kandidatov, je ugotovil, da je 60,13 odstotka vsega, kar govori Trump, debela laž, Clintonova pa laže v 13,3 odstotka svojih izjav.
Trump ima še vedno zelo strm vzpon do 270 elektorskih glasov, ki jih potrebuje za zmago, in kampanjo je usmeril celo v Novo Mehiko in Michigan, kjer nima skoraj nobenih možnosti. Ankete so še naprej presenetljivo tesne v doslej zanesljivih republikanskih državah Teksas, Georgia in Arizona.
Čeprav bodo te najverjetneje ostale "doma", pa je nekatere republikance strah, da je Trump zdramil spečega velikana (ženske, manjšine, mlade), zaradi česar bodo imeli tam v prihodnje veliko težje delo. Nekoč trdno republikanska Virginija je že demokratskem taboru, enako pa velja za zahodni državi Nevada in Kolorado.
Obenem pa demokrati ugotavljajo, da imajo letos težave z udeležbo temnopoltih volivcev, kar je pričakovano, saj na glasovnicah ni več Baracka Obame. Predsednik ZDA bo zato do volitev okrepil prisotnost v Severni Karolini in Floridi, kjer je udeležba temnopoltih na predčasnih volitvah 15 odstotkov nižja kot leta 2012. Med drugim zaradi ukrepov republikanskih voditeljev držav, da otežijo udeležbo manjšin z novimi volilnimi zakoni in pravili.
Kljub Comeyju volilni model univerze Princeton še vedno daje Clintonovi 97-odstotno verjetnost zmage, model časopisa New York Times pa 88-odstotno. Analitik Nate Silver, ki je natančno zadel izid predsedniških volitev 2012, pa Clintonovi daje 70 odstotkov možnosti, pri čemer ne izključuje vseh možnosti Trumpa za presenečenje.
Comeyjeva najava preiskave daje nekaj več možnosti republikancem, da poleg večine v predstavniškem domu ohranijo tudi večino v senatu. S tem bodo obvladovali odbore in Clintonovo v primeru zmage čaka nočna mora nenehnih preiskav o tem in onem. Če je republikanski kongres onemogočal agendo Baracka Obame z blokadami, se Clintonovi obeta veliko težje delo.