Hillary Clinton na poti do prve predsednice ZDA

Demokratska predsedniška kandidatka Hillary Clinton je na pragu vrhunca svoje dolge politične kariere. Začela jo je s 13 leti kot prostovoljka za republikanske predsedniške kandidate, kasneje je postala prva dama ZDA in državna sekretarka. Kariero lahko krona 8. novembra ter postane prva predsednica ZDA.

Hillary Diane Rodham Clinton se je rodila 26. oktobra leta 1947 v Chicagu zasebnemu podjetniku Hughu Rodhamu in Dorothy Howell. Starši so ji že umrli, oče leta 1993, mati pa leta 2011.

V osnovni in srednji šoli ter kasneje med študijem se je odlikovala z dobrimi ocenami in številnimi aktivnostmi, za katere je pobirala priznanja. Oče je bil republikanec in goreč antikomunist in tudi sama je bila sprva privržena republikanski stranki, mati pa ji je vcepila občutek za socialno pravičnost.

Ko je bila stara 13 let, je po Chicagu zbirala glasove za Richarda Nixona, leta 1964 pa je bila aktivna v kampanji Barryja Goldwaterja, ki je takrat močno izgubil proti demokratu Lyndonu Johnsonu.

Po družinski veroizpovedi metodistka se je leta 1965 vpisala na kolidž Wellesley, kjer je diplomirala iz političnih ved. Sprva je bila še mlada republikanka, vendar je leta 1968 stranko zapustila zaradi Nixona, ki je grdo obračunaval z newyorškim guvernerjem Nelsonom Rockefellerjem, ki ga je podpirala.

To so bili časi nemirov zaradi državljanskih pravic, aprila 1968 je bil ubit Martin Luther King mlajši in Clintonova je na kolidžu organizirala proteste. Kmalu za tem je bil ubit še demokratski predsedniški kandidat Robert Kennedy.

Po diplomi se je Clintonova čez počitnice zaposlila na Aljaski, kjer je čistila losose, dokler je niso odpustili, ker se je pritoževala nad slabimi delovnimi pogoji. Po Wellesleyju je šla na Yale študirat pravo in vmes je bila aktivna v Washingtonu, kjer je delala za senatorja Walterja Mondala.

Leta 1971 je spoznala Billa Clintona, ki je prav tako študiral na Yalu, in bodoči predsednik ZDA jo je po štirih letih dvorjenja prepričal, da se je poročila z njim. Skupaj sta delala v kampanji demokratskega predsedniškega kandidata Georga McGoverna, ki je podobno kot danes Bernard Sanders združeval leve idealiste in boleče izgubil proti Nixonu leta 1972.

Clintonova je glede Nixona prišla na svoj račun leta 1974, ko je delala kot pravnica v kongresnem odboru za preiskavo prisluškovalne afere Watergate, ki je predsednika odnesla s položaja.

Vsi, ki so jo poznali, so ji v mladosti napovedovali svetlo politično prihodnost, kar je bil morda tudi razlog, da več let ni hotela postati soproga politika z ameriškega juga. Leta 1975 sta se vendarle poročila, a vseeno je obdržala svoj priimek, kar je razjezilo tako njeno mater kot tudi taščo.

Bill Clinton je naslednje leto postal pravosodni minister Arkansasa, Hillary pa se je zaposlila v največjem pravniškem podjetju v Little Rocku Rose, kjer je leta 1979 postala prva partnerka in je imela precej višjo plačo od moža, ki je istega leta postal guverner Arkansasa. Leta 1980 se jima je rodila hči Chelsea, za katero je lahko skrbel mož, ki je leta 1980 izgubil guvernerske volitve.

To je bil edini poraz, saj je Bill Clinton potem redno zmagoval vse do leta 1992, ko je bil izvoljen za predsednika ZDA. Predsedniška kampanja je sicer privlekla na površje spolne škandale in Clinton je javno priznal razmerje z Gennifer Flowers, kar mu je Hillary oprostila in kritizirala Flowersovo.

V tistem času si je privoščila nekoliko poniževalno izjavo do žensk, ki ostajajo doma in pečejo kolače, ki jo je še dolga leta obžalovala.

Možu je s težavo oprostila izvenzakonska razmerja, tudi leta 1998, ko je izbruhnil škandal s pripravnico Monico Lewinsky, ki ga Clinton ženi ni priznal, dokler niso odkrili sledov njegove sperme na pripravničini modri obleki. Vseeno je ostala z njim, po prepričanju kritikov zgolj zato, ker je imela v mislih lastno politično kariero.

Po osmih letih položaja prve dame ZDA z največ zadolžitvami v ameriški zgodovini je bila Clintonova dvakrat izvoljena za zvezno senatorko iz New Yorka, kamor se je par preselil po letu 2001. Tako, kot si je kot prva dama s svojo zdravstveno reformo leta 1993 ustvarila množico sovražnikov v kongresu, si je kot senatorka ustvarila množico prijateljev, in to v obeh strankah.

Kot prva dama je šla z možem skozi številne preiskave, od katerih se je najdlje vlekla preiskava Whitewater, ki je zadevala nepremičninske posle, v katere sta se spustila s prijatelji v Arkansasu. Preiskava ni razkrila ničesar obremenilnega, razen tega, da je mimogrede odkrila Monico Lewinsky.

Zaradi preiskav sta Bill in Hillary iz Bele hiše odšla z več milijoni dolarjev dolga, kar pa sta nadoknadila s knjigami in govori že v prvem letu po odhodu, saj sta zaslužila 12 milijonov dolarjev. Do danes se je njuno premoženje povečalo na okrog 200 milijonov dolarjev.

Kot prva dama se je zapisala v zgodovino z govorom na svetovni konferenci o ženskah v Pekingu, kjer je ženske pravice razglasila za človekove pravice. Na tem področju je bila aktivna vseh osem let.

Kot senatorka je podprla vse vojne, za katere se je odločil predsednik George Bush mlajši. Podpora iraški vojni se ji je maščevala leta 2008, ko je izgubila strankarske predsedniške volitve proti Baracku Obami, ki pa si jo je izbral za državno sekretarko.

Na tem položaju je obiskala 112 držav in leta 2011 je - podobno kot leta 1995 pravice žensk - pravice homoseksualcev razglasila za človekove pravice. Podpirala je intervencijo v Libiji proti Moamerju Gadafiju, kar se ji zaradi kaosa v tej državi nekoliko maščuje v tokratni predsedniški tekmi. Republikanci so ji skušali naprtiti tudi odgovornost za teroristični napad na konzulat v Bengaziju 11. septembra 2012, a so jo številne preiskave oprale krivde.

Republikanci jo skušajo spodnesti tudi zaradi uporabe zasebnega strežnika elektronske pošte v času vodenja State Departmenta, vendar doslej ni bilo nobenega dokaza, da je preko tega strežnika neprimerno pošiljala ali sprejemala zaupno pošto. Preiskava FBI se je končala brez kazenske ovadbe in za demokrate je zgodba zaključena.

Aprila lani je Clintonova, ki je vmes postala babica, v New Yorku vstopila v predsedniško tekmo. Ankete so ji napovedovale hitro zmago, vendar pa se je Sanders izkazal za zelo trd oreh. Nenazadnje zaradi tega, ker se je demokratska stranka od leta 2008 pomaknila bolj v levo. Leto dni kampanje je tja pomaknilo tudi Clintonovo, čeprav ne tako daleč, da bi izgubila vse sredinske volivce.

Drugi dan nacionalne konvencije demokratske stranke v Philadelphii je na uradni razglasitvi osvojenih delegatskih glasov v času tekme za nominacijo dobila dovolj podpore in Sanders je predlagal, da se jo potrdi z aklamacijo.

V času splošne kampanje pa je ženska, ki je morala izjemno veliko prestati na poti do političnega vrha, dobila izdatno pomoč nasprotnika Trumpa, ki je z žaljivimi izjavami in priznanjem spolnih napadov na ženske najverjetneje pripomogel k izvolitvi prve predsednice ZDA.

Clintonovi se po prvem soočenju in poplavi obtožb žensk zaradi Trumpovega obnašanja ni bilo več treba veliko truditi, čeprav je spletna stran WikiLeaks objavljala nerodne informacije o njeni kampanji, ki jih je dobila z računalniškim vlomom. Medije so bolj zanimali Trumpovi spolni in drugi izpadi.