Györkös Žnidar: Migrantska vprašanja zlorabljajo tako na levi kot na desni

Ministrica za notranje zadeve v odhajanju Vesna Györkös Žnidar je za Delo ocenila, da azilna in migrantska vprašanja zlorabljajo tako na levi kot na desni. Kot je dejala, so migracije razkrile nerazvitost slovenskega političnega prostora, veliko je kratkovidnosti in taktiziranja ter nerazumevanja državnega interesa. To pa slabi demokracijo, meni.

Po navedbah ministrice v odhajanju so migracije eden največjih izzivov EU, trend ilegalnih migracij se krepi. "Slovenija je do zdaj veljala za pretežno tranzitno državo, kar pa se počasi spreminja, in to kljub temu, da nismo država na zunanji meji EU," je pojasnila.

Na vprašanje, ali je upravičeno, da so bile migracije predvolilna tema, je odgovorila, da migracije morajo biti tema, ne smejo pa biti zlorabljena tema, kar pa da se v Sloveniji dogaja, in sicer tako na levici kot na desnici. "Desnica s pretirano varnostnim diskurzom, ki občutek varnosti spreminja v močno politično orodje za uravnavanje javnega mnenja, na levem polu pa je veliko deklaratornega razglašanja liberalnosti, brez pravega razumevanja kompleksnosti zelo zahtevnih pravnih postopkov, brez zavedanja o nujnosti spoštovanja zakonodaje in brez predhodno izdelane celovite migracijske strategije na ravni države, ki presega pristojnosti zgolj MNZ," je dejala.

"Imamo torej dva pola - enega, ki trdi, da moramo sprejeti 50.000 ljudi, in drugega, ki pravi, da nikogar. Ta dva pola si dajeta zalet, nobena od strani pa ne pove, kako sploh uresničiti to, kar zagovarjajo," je dejala.

Tisti, ki menijo, da bi Slovenija morala biti migracijsko bolj odprta, morajo po njenih navedbah tudi izdelati jasen načrt, kaj s temi ljudmi. "Še najmanjši problem jim je izdati odločbo o priznanju statusa, kaj pa zdravstvo, šolstvo, zaposlovanje, sociala, nastanitev, integracija?" je vprašala.

V zvezi z drugim polom pa je povedala, da "ga ni ukrepa (niti ograja sama po sebi niti policija oziroma vojska), ki bi lahko brez ekstremnih ukrepov zadržala množične migracije, če na primer popusti sporazum EU-Turčija". Kot je opozorila, nas lahko popolna distanca do migracijskih težav EU privede v zelo neugodno pozicijo.

Po njenem prepričanju se bo treba resno in poglobljeno pogovoriti, kje so meje naših absorbcijskih sposobnosti, kaj je z zakonodajo, pa tudi o tem, da se postopki mednarodne zaščite izrabljajo za izogibanje policijskim postopkom.

Ob tem je spomnila, da politične volje za sprejem strategije ni bilo, "le zapiranje v ideološke miselne vzorce strank". Naloga MNZ po njenih besedah "ni govoriti o humanitarnosti ali drugih vidikih, kot je bilo to mogoče pričakovati". Zato je urad za oskrbo in integracijo migrantov pomembna pridobitev in ena od osnov za pripravo strategije, ki zahteva vključevanje drugih resorjev.

Sicer so po njenih zagotovilih razmere pod nadzorom. "Imamo načrte za različne scenarije, ukrepi se izvajajo tako na meji kot v notranjosti države," je pojasnila in dodala, da se strinja z avstrijskim kolegom, da je ključno varovanje zunanjih meja EU in da je treba Hrvaški pri tem zagotoviti pomoč, če jo bo potrebovala.