torek, 29. julij 2025 leto 30 / št. 210
Evropa obljublja nemogoče: Trump spet prodaja iluzijo, Bruselj pa jo kupuje
Obljuba Evropske unije, da bo v naslednjih treh letih kupila za po 250 milijard dolarjev ameriške energije in vložila dodatnih 600 milijard dolarjev v ameriško gospodarstvo, je na majavih nogah – niti Amerika lahko zagotovi obljubljene količine energentov, niti Bruselj ima mehanizmov, da bi prisilil zasebnike k vlaganju v ZDA. Vir: Posnetek zaslona, X
V scenariju, ki nenavadno spominja na neuspeli trgovinski sporazum Donalda Trumpa s Kitajsko leta 2019, je Evropska unija tokrat prevzela vlogo prostovoljne talke in Ameriki obljublja naložbe in nakupe energije v količinah, ki jih ne more izpolniti niti pravno zagotoviti.
Ameriški predsednik Donald Trump in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen sta na Škotskem, na Trumpovem igrišču za golf, sklenila trgovinski sporazum, ki predvideva znižanje ameriških carin na uvoz iz EU s 30 na 15 odstotkov.
V tem pa se lahko strinjamo:
— Joze P. Damijan (@jdamijan) July 28, 2025
"Trump je pobrisal tla z Evropo" https://t.co/iIb5bUTXjl
Toda v središču sporazuma niso bile carine, temveč nekaj veliko bolj ambicioznega – obljuba Evropske unije, da bo v naslednjih treh letih kupila vsako leto za 250 milijard dolarjev ameriške energije (predvsem surove nafte in utekočinjenega zemeljskega plina) in v ameriško gospodarstvo investirala dodatnih 600 milijard dolarjev.
Kmalu so uradniki Evropske komisije priznali, da je bila obljuba o 600 milijardah vlaganj v ZDA zgolj projekcija, ki je temeljila na pogovoru z različnimi združenji in podjetji.
Zato se ta številka ne nanaša na javne, temveč izključno na zasebne naložbe, nad katerimi Bruselj nima nadzora. Vsaj zaenkrat.
A trade agreement with many loopholes and many unknowns, clearly unfavorable to EU economies!
— Real News (@DrNeculai) July 29, 2025
EU-US trade deal: The biggest losers and (a few) winners https://t.co/qgiDgd3iNu
»To ni nekaj, kar bi EU lahko zagotovila.
Gre za namere zasebnih podjetij,« je eden od visokih EU uradnikov povedal za Politico le nekaj ur po koncu srečanja med šefom Bele hiše in predsednico EK.
Rubbish they are both crooks and one doesn't care and the other one is a bigger crook.
— Búho Oscuro, Esq. (@SammyScottDavis) July 28, 2025
Podobna situacija velja za obljubljenih 250 milijard dolarjev uvoza energije.
Da bi EU dosegla to številko, bi morala potrojiti uvoz ameriške nafte, plina in premoga, zaradi česar bi ta delež znašal kar 85 odstotkov celotne porabe energije uvožene iz ZDA. In to je logistično, tržno in geopolitično neizvedljivo.
Za primerjavo, leta 2024 je EU iz ZDA uvozila 573 milijonov sodčkov surove nafte (približno 40,1 milijarde dolarjev), 35 milijonov ton utekočinjenega zemeljskega plina (21,7 milijarde dolarjev) in 2,67 milijarde dolarjev metalurškega premoga.
Skupaj: 64,5 milijarde dolarjev, kar je le četrtina ravni, ki jo je Trumpu obljubila von der Leynova.
Po drugi strani pa ZDA niti nimajo zmogljivosti za dobavo obljubljene količine – skupni izvoz treh glavnih energentov iz ZDA je leta 2024 znašal 165,8 milijarde dolarjev.
V prevodu, tudi če bi EU kupila dobesedno vse, se ne bi niti približala predvidenim 250 milijardam.
5 times more expensive is the new affordable
— Renier P. du Plessis (@renierduplessis) July 28, 2025
»Obseg te iluzije lahko celo preseže 'prvo fazo' Trumpovega trgovinskega sporazuma s Kitajsko iz decembra 2019, v katerem se je Peking zavezal, da bo do konca leta 2021 kupil dodatnih 200 milijard dolarjev ameriške energije. V resnici se Kitajska tej številki ni niti približala, uvoz ameriške energije pa ni dosegel niti ravni pred začetkom trgovinske vojne leta 2017,« poudarja Reuters.
Dvomi o trajnosti na golf igrišču sklenjenega sporazuma so takoj povzročili odzive analitikov, ki so skeptični, da bi zasebni sektor sedemindvajset držav EU lahko v ZDA vlagal v tolikšni meri.
Under-fire EU says trade deal with Trump was best it could do .Critics say Brussels should have taken a tougher line — but the bloc’s trade chief maintains that was easier said than done.https://t.co/t93sWIrUDy
— LG_137 (@LG_137) July 28, 2025
»Ta del sporazuma je čista predstava za javnost. Evropska unija ni Kitajska. Nihče ne more zasebnim podjetjem ukazovati, koliko naj vlagajo v ZDA,« je opozoril Nils Redeker iz »Centra Jacques Delor«.
Hkrati so se pojavile kritike, da bodo morebitne naložbe takšnega obsega črpane iz samih evropskih gospodarstev.
In to v času, ko je industrijska baza EU že v krizi, energetska stabilnost pa je bila resno omajana zaradi sankcij proti Rusiji.
Trump just got the European Union to bend the knee.
— Joey Mannarino (@JoeyMannarinoUS) July 27, 2025
The entire European Union will now be open to US companies at ZERO tariffs!
UNHEARD OF.
The USA will tax the EU’s products at 15% across the border.
This is one of the greatest presidential victories! pic.twitter.com/Z2KApQtkh0
Za razliko od slovenskih osrednjih medijev, ki usklajeno prikrivajo informacijo da je Trump ob uvedbi 15-odstotnih carin za blago iz EU dosegel ničelne carine za ameriško blago, se mediji na Zahodu sprašujejo, čemur služi repriza sporazuma s Kitajsko iz leta 2019, ko je neuspeh očiten?
Kitajci so res posebni. Ves čas vzdržujejo nizek profil, ne govorijo veliko, ne razglašajo ničesar - vmes pa v tišini sprejmejo ukrep dovoljenj za izvoz komponent, ki temeljijo na redki zemlji, za 3 milijarde dolarjev na teden zmanjšujejo naložbe v ameriške obveznice, prenehajo… https://t.co/oBFlfauM6Y
— Joze P. Damijan (@jdamijan) July 28, 2025
Odgovor je, da gre za ekonomsko fikcijo z geopolitično ceno: Bruselj obljublja nemogoče, Washington znižuje carine, Trump pa znova dokazuje, da je politika umetnost, v kateri dogovor ni pomembnejši od vtisa v javnosti.
In vsi se zdijo zadovoljni.
Za nekaj časa.
