EU in Turčija potrdili vzajemno zavezo k nadaljnjemu sodelovanju

EU in Turčija sta danes na srečanju predstavnikov Evropske komisije s turškim ministrom za evropske zadeve Ömerjem Celikom v Bruslju potrdili vzajemno zavezo k nadaljnjemu sodelovanju, so sporočili v komisiji.

Celik se je danes v Bruslju sestal s podpredsednikom komisije Fransom Timmermansom, komisarjem za migracije Dimitrisom Avramopulosom in komisarjem za varnostno unijo Julianom Kingom.

Sestanek je bil "odprt, iskren in konstruktiven". Razpravljali so o vrsti tem, povezanih z odnosi med Turčijo in EU, zlasti o migracijah in uresničevanju begunskega dogovora, o terorizmu in radikalizaciji ter o procesu vizumske liberalizacije, so pojasnili v komisiji.

Predvsem pa je sestanek po navedbah komisije "ponovno potrdil vzajemno zavezo k nadaljnjemu sodelovanju".

Timmermans in komisarja so pozdravili prizadevanja Turčije pri izvajanju migracijskega dogovora in potrdili nadaljnjo finančno podporo beguncem v Turčiji. Iz instrumenta za begunce v Turčiji je EU letos namenila že 2,2 milijarde evrov pomoči.

Evropska komisija bo o izvajanju begunskega dogovora EU in Turčije znova poročala prihodnjo sredo, 7. decembra, so še pojasnili v Bruslju.

V povezavi s procesom vizumske liberalizacije pa so zatrdili, da bo komisija še naprej pomagala Turčiji iskati rešitve za zakonodajne in proceduralne spremembe, potrebne za izpolnitev še preostalih pogojev za odpravo vizumov.

EU in Turčija sta spomladi dosegli dogovor, ki predvideva turško ukrepanje za zajezitev toka nezakonitih migracij v Evropo v zameno za finančno pomoč, vizumsko liberalizacijo za Turke in oživitev pristopnih pogajanj unije s Turčijo.

Tok migracij v Evropo se je zmanjšal, a po propadlem julijskem udaru v Turčiji so se odnosi med stranema zaostrili zaradi spornih ukrepov turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, ki po mnenju unije šibijo pravno državo in parlamentarno demokracijo.

Vezi je še dodatno skrhala nedavna resolucija Evropskega parlamenta za zamrznitev pristopnih pogajanj Turčije in EU. Ta resolucija sicer ni zavezujoča. Odločitev o tem lahko namreč sprejmejo le članice unije s soglasjem.

Med članicami doslej ni bilo podpore zamrznitvi pogajanj. Edina, ki se je jasno in glasno izrekla za to, je Avstrija. Bi se pa stališča zagotovo spremenila, če bi Turčija uvedla smrtno kazen, o čemer razmišlja turški predsednik.

Erdogan je v torek v Istanbulu izjavil, da ima Turčija "veliko drugih alternativ" članstvu v EU, medtem ko je pred dnevi uniji zagrozil z odprtjem turških meja za prebežnike, resolucijo Evropskega parlamenta pa označil za ničvredno.

Grožnjo z odprtjem meje je danes v pogovoru za nemško televizijo ARD v Bruslju ponovil tudi Celik. Ponovil je tudi že večkrat izražena turška stališča, da EU ne izpolnjuje svojih obveznosti in da v tem primeru tudi za Turčijo ni smiselno, da izpolnjuje svoje.

Namesto da bi pospeševali pristopna pogajanja, v EU sprejemajo resolucije o zamrznitvi, je dejal Celik in zatrdil, da Turčija želi biti članica unije, saj bi bilo to koristno za obe strani.

"Turčija ni koncentracijsko taborišče," je še dejal Celik za ARD.