EU po Trumpovi zmagi krepi obrambno sodelovanje

Zunanji ministri EU so danes dosegli dogovor o novem evropskem varnostnem in obrambnem načrtu. Ta se sicer snuje že dlje časa, a je dobil z zmago Donalda Trumpa na ameriških volitvah dodaten pomen, saj je ta kot predsedniški kandidat postavil pod vprašaj tradicionalno obrambno sodelovanje ZDA in Evrope v okviru zveze Nato.

Drugi zunanji dejavnik, ki vpliva na preoblikovanje evropske obrambne politike, je referendumska odločitev Britancev za izstop iz EU. Velika Britanija namreč že vrsto let ovira tesnejše sodelovanje unije na obrambnem področju.

Britanska zunanji in obrambni minister Boris Johnson in Michael Fallon sta ob tem danes v Bruslju opozorila na pereč problem obrambnih izdatkov. "Namesto načrtovanja dragih novih poveljstev ali sanj o evropski vojski potrebuje Evropa več izdatkov za lastno obrambo," je dejal Fallon.

Dva odstotka bruto domačega proizvoda za obrambne izdatke je cilj, ki so si ga zastavile članice zveze Nato. Izpolnjujejo ga le ZDA, Velika Britanija, Grčija in Estonija. ZDA že leta pozivajo evropske partnerice, naj zvišajo obrambne izdatke.

Pristop novoizvoljenega ameriškega predsednika Trumpa na podlagi načela "Amerika na prvem mestu" pa v Evropi vzbuja zaskrbljenost, da bodo ZDA pod Trumpovo administracijo občutno zmanjšale svoj prispevek v zavezništvu.

A visoka zunanjepolitična predstavnica unije Federica Mogherini ob predstavitvi nove obrambne strategije izdatkov ni niti omenila. Načrt po njenih besedah opredeljuje skupno raven ambicije EU na varnostnem in obrambnem področju.

Ta vključuje tri glavne naloge: odzivanje na zunanje krize in konflikte, sodelovanje s partnerji pri zagotavljanju obrambnih zmogljivosti ter zaščito EU in njenih državljanov, je pojasnila Mogherinijeva.

Ključni vidiki se nanašajo na izboljšanje civilnega odzivanja na grožnje, kot so migracije in terorizem, več finančnih sredstev za razvoj brezpilotnih letalnikov ter projekte, kot so evropska mobilna bolnišnica in logistično vozlišče.

Mogherinijeva je načrt opisala kot "ambiciozen, konkreten, pragmatičen in vsebinski" ter "pripravljen v rekordnem času". Gre za premik od skupne vizije k skupnemu ukrepanju, za kvalitativen preskok v evropski varnosti in obrambi, je še dejala.

Pri tem načrtu po njenih besedah ne gre za vojsko EU, ne gre za ustvarjanje novih poveljstev EU, ne gre za ozemeljsko obrambo EU, za kar je pristojen Nato, ter ne gre za tekmovanje z Natom ali podvajanje nalog zavezništva.

Prav tako po njenih besedah ne gre za odziv na izid ameriških volitev, temveč gre pri načrtu, sprejetem eno leto po terorističnem napadu v Parizu, za naraščajoče zavedanje, da je varnost tudi stvar, s katero se mora EU resno soočiti.

O dejanskih konkretnih novostih je za zdaj malo znanega, saj še ni bilo časa preučiti zajetnega načrta. Ena od njih naj bi bila dejanska uporaba evropskih bojnih skupin za hitro posredovanje, ki obstajajo že leta, a jih niso še nikoli uporabili.

Mogherinijeva je sicer danes v Bruslju nakazala, da bi lahko unija tudi na varnostnem in obrambnem področju uporabila mehanizem okrepljenega sodelovanja, ki skupini držav omogoča napredek na določenem področju, ko ni mogoče doseči zahtevanega soglasja.

EU se je za okrepljeno sodelovanje doslej odločila štirikrat: na področju čezmejnih razvez, pri uvajanju enotnega evropskega patenta in davka na finančne transakcije ter pri urejanju premoženjskih razmerij med zakonci ali partnerji iz različnih članic unije.