Erjavec: Slovenija je in bo v skupini jedrnih držav v EU

Odbor DZ za zunanjo politiko (OZP) se je danes med drugim posvetil vprašanju koncepta Evrope več hitrosti, ki je zagon dobil na zadnjem vrhu EU prejšnji teden v Bruslju. Zunanji minister Karl Erjavec je prepričan, da je Slovenija že v skupini jedrnih držav EU, da bo tam ostala, pa mora še naprej izpolnjevati kriterije in gospodarsko napredovati.

Predsednik OZP Jožef Horvat (NSi) je uvodoma ministra vprašal, s kakšnim mandatom je predsednik vlade Miro Cerar prejšnji teden v Bruslju zatrdil, da je "Evropa več hitrosti dejstvo" in da "Slovenije zaradi tega ni treba skrbeti".

Erjavec je pojasnil, da vlada pred vrhom konkretnih odločitev ni določala, da pa o tem, da naj bo Slovenija del jedrnih držav EU, govori tudi deklaracija o zunanji politiki. Tudi sicer Slovenija s članstvom v schengnu in evrskem območju že sedaj sodi v tisto skupino držav, ki gredo naprej z najvišjo hitrostjo, je dejal minister.

"Sodimo med države, ki hočejo več in želimo storiti več," je še dodal Erjavec. Hkrati je opozoril, da bo treba nadaljevati z dobrim delom, zlasti z dobrimi gospodarskimi rezultati in s spoštovanjem kriterijev za sodelovanje v schengnu in pri evru.

S Horvatom sta se strinjala, da verjetno nihče v DZ ne nasprotuje temu, da bi bila Slovenija v skupini držav, ki se razvijajo z največjo hitrostjo. "A eno so naše želje, drugo pa, ali nas bodo sprejeli," je dejal Horvat. Podobno zaskrbljenost je v razpravi izrazil tudi Matjaž Nemec (SD), ki je pozval k enotnosti slovenske politike glede tega vprašanja.

Erjavec je pri tem pojasnil, da bodo na zunanjem ministrstvu in v vladi preigrali vse scenarije, tudi tistega, da ne bi bili uvrščeni v jedrno skupino držav EU. "Ne gre zato, ali nas bodo sprejeli, da nas morda ne bi marali, ampak ali bomo storili vse, da bomo v tej skupini," je še povedal Erjavec.

Pojasnil je še, da je Slovenija, dokler Evropska komisija ni predstavila scenarijev prihodnjega razvoja EU, podpirala močno in enotno unijo vseh 27 članic (po odhodu Velike Britanije). "A ker gre zdaj vse v smer Evrope več hitrosti, se mora Slovenija temu prilagoditi," je povedal minister in dodal, da se je razprava v EU o tem zdaj začela, po njegovih besedah pa naj bi trajala nekje do decembra.

Pri tem bo po njegovih besedah zelo pomemben razvoj dogodkov po volitvah v nekaterih članicah EU, začenši z današnjimi na Nizozemskem, ključne pa bodo volitve v Nemčiji. Erjavec predvideva, da se bo dinamika razprav o prihodnosti EU in konceptu Evrope dveh hitrosti po tem še posebej okrepila.

V tej luči je Erjavec na vprašanje Aleksandra Kavčiča (SMC) komentiral tudi aktualne zaplete med Turčijo in nekaterimi evropskimi državami, zlasti z Nizozemsko v zadnjih dneh, ter Avstrijo in Nemčijo. Minister je ocenil, da gre za splet okoliščin, ko so turški ministri hoteli propagirati referendum o ustavnih spremembah, na Nizozemskem pa je eno glavnih volilnih vprašanj prihodnji odnos do tujcev in prišlekov.

Ne glede na to gre za spore med Turčijo in nekaterimi državami EU, ne pa med Turčijo in EU, je še poudaril minister in dodal, da pravzaprav tako Turčija potrebuje EU kot tudi EU potrebuje Turčijo.

"Brez Turčije se bodo težko razrešile krize v soseščini, kakršna je na primer v Siriji," je poudaril Erjavec. Turčiji je treba "pomagati, da premaga notranjo krizo" po lanskem poskusu državnega udara, je še pozval slovenski zunanji minister.

Razmeram v mednarodni skupnosti so se člani odbora posvetili tudi v obravnavi poročila zunanjega ministra z oceno o razvoju mednarodnih odnosov in položaju Slovenije v mednarodni skupnosti.

Šlo je za obravnavo drugega tovrstnega poročila v skladu z deklaracijo o zunanji politiki, v skoraj dvourni razpravi pa so se v prvi vrsti kresala mnenja predsednika OZP Horvata in predsednika DZ Milana Brgleza (SMC) o tem, ali bi morali poročilo obravnavati tudi na plenarni seji DZ.

Brglez je v obrazložitvi predlogov sklepov koalicije, ki so bili potem na koncu tudi sprejeti, zagovarjal, da tega poročila na plenarnem zasedanju DZ ne bi obravnavali, ker da bi se razpravo lahko zlorabilo za notranjepolitične boje, medtem ko bi mednarodna skupnost to podrobno spremljala.

Še posebej bi bilo to nespametno v obdobju čakanja na arbitražno odločitev o meji s Hrvaško, je še dodal Brglez in zavrnil tudi Horvatovo pobudo za obravnavo na zaprti seji. Brglez je ocenil, da pravega interesa za razpravo o zunanji politiki v DZ pravzaprav ni, še posebej če bi šlo za zaprto sejo. Kot dokaz temu je izpostavil tudi dejstvo, da sta na današnji seji odbora o tem pravzaprav razpravljala le ona s Horvatom. Morda tudi zato, ker na seji ni bilo nobenega poslanca iz opozicijske SDS.

Na koncu je OZP sprejel več priporočil zunanjemu ministrstvu, med drugim tudi po večji medresorski koordinaciji priprav in odzivov na pogajanja o izstopu Velike Britanije iz EU in nasploh k večji aktivni vključenosti Slovenije v razprave o prihodnosti EU. Med drugim so poslanci pozvali tudi k okrepitvi priprav na prevzem predsedovanja EU v drugi polovici leta 2021.

Odbor je potem podprl še predlog zakona o ratifikaciji sporazuma med Slovenijo in Evropsko organizacijo za jedrske raziskave (CERN) o podelitvi statusa pridružene članice in pobudo za sklenitev sporazuma med Slovenijo in Mednarodnim kazenskim sodiščem o izvrševanju kazni tega sodišča. Na dnevnem redu so imeli tudi obravnavo pobud za sklenitev konvencije Sveta Evrope o kaznivih dejanjih v zvezi s kulturnimi dobrinami in za sklenitev medvladnega sporazuma med Slovenijo in Madžarsko o mejnem železniškem prometu.