Erjavcu zelena luč pristojnega odbora za ponovno vodenje obrambnega resorja

Odbor DZ za obrambo je predstavitev kandidata za obrambnega ministra Karla Erjavca po več kot šestih urah razprave z osmimi glasovi za in šestimi proti ocenil kot ustrezno. Erjavec se je zavzel predvsem za izboljšanje položaja vojakov, tudi z zvišanjem plač in dodatkom za prepoved stavke.

V predstavitvi je kandidat za ministra izpostavil nekatera določila koalicijske pogodbe v povezavi z obrambnim resorjem. Koalicija želi ohraniti Slovenijo kot varno državo, kar je po besedah Erjavca pomembno zlasti v luči spremenjenih varnostnih razmer v svetu. Prav tako je pomembno čim natančneje opredeliti grožnje, ki bi lahko destabilizirale državo. To bi Erjavec opredelil v posebnem zakonu o Slovenski vojski.

Koalicijska pogodba prav tako določa, da bodo povečevali obrambne izdatke in v tem pogledu skušali zagotavljati kredibilnost države v mednarodnem okolju. Več sredstev bo namenjenih tudi sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Med glavnimi izzivi Slovenske vojske je Erjavec navedel kadrovsko podhranjenost, neustrezno opremljenost, zastarelo opremo in pomanjkanje investicij. Glavni razlog za vse to vidi v pomanjkanju finančnih sredstev.

Zavzel se je za širšo razpravo o načinu zagotavljanja sredstev za modernizacijo in nadaljnji razvoj vojske. Izpostavil je potrebo po zvišanju plač, prav tako je naklonjen dodatku za prepoved stavke.

Na bruto plači 929 evrov za vojake namreč po njegovem mnenju ni mogoče graditi razvoja Slovenske vojske. Tudi od opreme, ki jo vojska nabavlja, ne bo koristi, če ne bo ljudi, ki bi jo upravljali, je opozoril.

Erjavec dopušča možnost, da bi namesto predvidenih dveh srednjih bataljonskih bojnih skupin do leta 2023 oblikovali samo eno. Razmišljati o dveh v tem obdobju je po njegovem mnenju nerealno.

Je pa v odgovoru na poslanske pomisleke večkrat poudaril, da potreba po takšni bojni skupini ni le stvar izpolnjevanja zavez do mednarodnih organizacij, ampak tudi stvar domače nacionalne obrambe in primerne zaščite za pripadnike Slovenske vojske na mednarodnih operacijah in misijah.

Razloga za menjavo načelnika Generalštaba Slovenske vojske Alana Gederja Erjavec ne vidi. Prav tako ne vidi realne možnosti, da bi Slovensko vojsko izvzeli iz javnega sektorja. Če bi naredili korak v to smer, bi se namreč s podobnimi zahtevami gotovo oglasile tudi druge skupine zaposlenih v javnem sektorju.

Prav tako se Erjavec namerava zavzeti za močnejše povezovanje z evropsko obrambno industrijo in močnejše vključevanje v evropsko obrambno politiko.

Za letališče Cerklje po njegovih besedah ni v načrtu, da bi postalo baza zveze Nato. Želijo pa na območju letališča vzpostaviti center za letalski nadzor in gasilsko reševalno službo. Erjavec upa tudi na ustrezen kompromis med postojnsko občino in ministrstvom za obrambo glede prihodnosti osrednjega vadišča Slovenske vojske na Počku.

Sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami po oceni Erjavca deluje stabilno. Kadrovsko je sicer prav tako podhranjen, temelji pa zlasti na prostovoljstvu, ki ga je treba ohranjati in razvijati.

Erjavec je ob tem tudi napovedal preučitev problematike dvojnega vodenja sistema pred naravnimi in drugimi nesrečami, saj ga na eni strani vodi direktor uprave za zaščito in reševanje, na drugi pa poveljnik civilne zaščite. Urejanje statusa prostovoljnih gasilcev pa v tej fazi prepušča delovni skupini, ustanovljeni v ta namen.