DZ odredil parlamentarno preiskavo iranskih poslov v NLB

DZ je danes ustanovil novo parlamentarno preiskovalno komisijo, ki bo pod drobnogled vzela sume pranja denarja in financiranja terorizma z iranskimi posli v NLB v letih 2009 in 2010. Četrta preiskovalna komisija v tem sklicu DZ bo poleg politične odgovornosti iskala tudi možnosti za spremembo zakonodaje s področja preprečevanja pranja denarja.

Zahtevo za ustanovitev komisije je vložila skupina poslancev SMC, potem ko so v javnost prišle informacije, da naj bi iranski državljan v NLB pred leti odprl račune, na katere so v letih 2009 in 2010 prihajala nakazila iz iranske banke, bilo naj bi jih prek 9000, na ta način pa naj bi opral približno milijardo dolarjev.

"Komisija ne bo imela vmesnega poročila, ker bo delala zelo hitro, ker je večina dela že opravljenega. Pripeljane bodo priče, ki tu še niso bile zaslišane," je napovedal Jani Möderndorfer (SMC).

Preiskovalna komisija bo ugotavljala politično odgovornost nosilcev javnih funkcij zaradi suma vplivanja oz. vpletenosti v domnevno pranje denarja in financiranje terorizma, širjenja jedrskega orožja ter aktivnosti tujih obveščevalno-varnostnih služb v tujini v NLB s strani iranskih državljanov in njimi povezanimi gospodarskimi subjekti.

"Pranje denarja preko bančnih institucij in financiranje terorizma sta dve veliki rani današnjega časa, ki sta povzročili ogromno škodo zdravemu razvoju držav, predvsem pa ljudem. Ker obstaja sum, da se je to dogajalo tudi v Sloveniji, je naša naloga, da vsak v okviru svojih pristojnosti opravi svoje delo in raziščemo, kaj se je dogajalo," je dejala Simona Kustec Lipicer (SMC).

Preiskava se bo nanašala tudi na domnevno neizvajanje omejevalnih ukrepov proti Islamski republiki Iran, ki so jih sprejeli Združeni narodi in Evropska unija, poslanci pa bodo ugotavljali tudi morebitno odgovornost Banke Slovenije in urada za preprečevanje pranja denarja, ker niso ukrepali.

Poslanci so se sicer v današnji razpravi večinoma strinjali, da so nadzorni organi v tem primeru odpovedali, saj niso ukrepali. Vendar pa niso bili enotni, ali je prava smer za reševanje te problematike v odreditvi nove preiskovalne komisije, še posebej, če to predlaga največja koalicijska stranka.

Opozicija je pri vprašanju odgovornosti s prstom pokazala na vrsto po njihovem mnenju odgovornih, med drugim pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča in vodjo specializiranega državnega tožilstva Harija Furlana.

V opozicijski SDS so ob ustanavljanju nove komisije opozorili, da to področje že preiskuje parlamentarna komisija, ki jo vodi poslanec SDS Anže Logar, o istem predmetu preiskave pa po njihovem mnenju ni dopustno odrediti dveh komisij.

Bančna preiskovalna komisija je namreč namreč našla nakazila iranske banke Export Development Bank of Iran, ki naj bi prek NLB oprala za približno milijardo dolarjev. Te je odstopila komisiji DZ za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb, ki je to razkrila javnosti.

"Način in čas ustanavljanja nove komisije vzbujata dvome v namen predlagateljev," je opozoril Andrej Šircelj (SDS). Logar pa je SMC očital, da si je zastavila preozko področje preiskave, saj se ta osredotoča le na eno osebo in njene posle na tej banki. Sam je pri svojem delu, kot je dejal, sicer naletel na več sumov pranja denarja v NLB.

Danes ustanovljena parlamentarna preiskovalna komisija je četrta preiskovalna komisija v tem sklicu DZ. Poslanci v okviru svojih pristojnosti ugotavljajo zlorabe v slovenskem bančnem sistemu ter vzroke in odgovornost za drugo sanacijo bančnega sistem, ena komisija se ukvarja z zlorabami v slovenskem zdravstvenem sistemu na področju prodaje in nakupa žilnih opornic, še ena pa z ugotavljanjem politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri investiciji v blok 6 Termoelektrarne Šoštanj.