»Do miru in sodelovanja ne bomo prišli s slovenskimi vojaki na ruskih mejah«

V petek je v Ljubljani potekal protest proti napotitvi 50 slovenskih vojakov na operacijo zveze NATO v Latvijo. Zbrali smo nekaj utrinkov s protesta, ki je bil na nek način zgodovinski, saj je šlo za prvi uradni protest proti napotitvi Slovenske vojske na rusko mejo.
Avtor: Tibor Malinovič, Rudolf Baloh
»Nebo pticam, ne vojski!«, »Vaša vojna, naše žrtve!«, »Raje v blato kot v NATO!« so se glasili nekateri vzkliki in napisi na transparentih, ki so v petek popoldne zaznamovali protest proti napotitvi pripadnikov Slovenske vojske na operacijo zveze NATO v Latvijo.

Na Prešernovem trgu, kjer se je zbralo med 50 in 100 ljudi, so govorci poudarili, da je napotitev na Natovo operacijo nesmiselna in zaskrbljujoča, po nepotrebnem zastrašuje Rusko federacijo in zaostruje napetosti v Evropi, namesto da bi vodili dialog, ki bi pomiril strahove v regiji. Dodali so, da operacija služi zlasti geostrateškim ambicijam velikih sil in prodajalcev orožja, denar davkoplačevalcev pa se zapravlja za stvari, ki slovenskemu ljudstvu ne koristijo.

Ponovno so postavili na laž tudi trditev, da mora Slovenija kot članica Nata obvezno sodelovati v operaciji. Gre namreč za prostovoljno odločitev vsake članice posebej, po kateri je sodelovanje že zavrnilo 12 od 26 evropskih članic zavezništva. Spomnili so na agresivno obnašanje Nata po koncu hladne vojne in njegove destabilizirajoče avanture v Afganistanu, Iraku, Libiji, na dogajanje v Siriji.

»Sem proti temu, da se investira v karkoli vojaškega, rožlja z orožjem in povečuje napetost. Politiki pozabljajo, da so tukaj zaradi ljudi. Politika se je povsem odtujila in pozabila, čemu je namenjena. Milijone se namenja vojski, a se pozablja na ljudi, ki živijo vse težje,« je kritična Sanja Figler iz družbeno-umetniškega gibanja Protestival. Skupaj z drugimi »protestivalovci« je ljudem delila papirnate golobe, ki so pozivali k miru.

»Naši vojaki so slabo oblečeni, krpajo si škornje. Po drugi strani bo vlada dala 12 milijonov za to misijo. Denar bo šel za financiranje tujih orožarskih poslov,« je pripomnil eden od protestnikov.

»Na živce mi gre, da Slovenska vojska ni slovenska vojska, ministrica pa si kupuje BMW-je, namesto da bi obula vojake. Z denarjem za BMW-je bi lahko obuli polovico naše vojske,« se je strinjal Marjan Krigl iz Solidarnosti, nekdanji pripadnik JLA in Slovenske teritorialne obrambe.

»Po eni strani se Slovencem NATO zdi v redu, ker imajo občutek, da jih bo nekdo branil. Toda to v osnovi ni res. Poglejmo si spore med Grčijo in Turčijo ali spore med Veliko Britanijo in Španijo za Gibraltar. To je imaginarno. Po drugi strani mislim, da ljudje niso več toliko naklonjeni Natu, saj ni več grožnje. Če bi prišlo do lokalne grožnje na naših mejah, na primer s Hrvaško, jo bomo tako in tako morali reševati sami. Ko smo pred leti glasovali za NATO, pa so ljudje zares verjeli, da bo to nekaj dobrega in koristnega, ali vsaj neškodljivega. Bili so še pod vtisom balkanskih vojn, zato so se oklepali zavezništva, čeprav šele danes vidimo, kakšno zares je. Tudi znotraj zavezništva bi morali imeti svojo politiko, podobno kot višegrajska skupina,« je naprej razmišljal Krigl.

»Nasprotujemo tudi postopku odločanja o sodelovanju slovenske vojske v misijah v tujini, ki poteka mimo demokratičnih vzvodov, značilnih za večino evropskih držav. Zato tukaj zahtevamo, da se o napotitvah pripadnikov Slovenske vojske na misije v tujino odloča v Državnem zboru!« so poudarili organizatorji v zaključnem govoru pred slovensko vlado in se zahvalili vsem udeležencem za sodelovanje na shodu.

Na shodu so razvili tudi transparent, s katerim so izrazili solidarnost Slovenije s prebivalci Donbasa. Po uporu proti zamenjavi oblasti v Kijevu in razglasitvi samooklicanih republik DNR in LNR leta 2014 v tej regiji poteka t. i. »protiteroristična operacija« Kijeva proti upornim ozemljem, ki je zahtevala številne civilne žrtve.

Čeprav je javno mnenje precej nenaklonjeno pošiljanju slovenskih vojakov na meje z Rusijo, pa je bila udeležba na tem shodu dokaj nizka. Pot od Prešernovega trga mimo Državnega zbora in do slovenske vlade je v celoti prehodila le manjša skupina okoli 10 ljudi.

Po eni strani bi lahko to pripisali dejstvu, da se okoli tega vprašanja še niso organizirala širša demokratična civilno-družbena gibanja, ki bi bolj pritegnila množice, napoved tega shoda pa je imela relativno majhen javni doseg. Prav tako ni prišlo do poenotenja političnih strank, ki se strinjajo v svojem mnenju glede nasprotovanja sodelovanju Slovenije v tej operaciji.

Članek omogoča: RUSSIA BEYOND THE HEADLINES: RBTH