Dijsselbloemu pozivi k odstopu zaradi očitkov jugu o trošenju denarja za žganje in ženske

Na šefa evroskupine Jeroena Dijsselbloema se je kmalu po porazu njegove stranke na nizozemskih volitvah znova vsul plaz pozivov k odstopu, tokrat zaradi njegove izjave, da so južne države najprej zapravile denar za žganje in ženske, nato jih je bilo treba reševati. Naj zapusti položaj, ga pozivata Portugalska in evropski socialdemokrati.

"Med evrsko krizo so bile države na severu območja evra solidarne z državami v krizi. Kot socialni demokrat pripisujem izjemen pomen solidarnosti. Vendar so tudi obveznosti. Ne morem zapraviti vsega denarja za pijačo in ženske ter nato prositi za pomoč," je dejal Dijsselbloem v pogovoru za nemški časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung, objavljenem v ponedeljek.

Portugalska levosredinska vlada se je na te besede ostro odzvala. Zunanji minister Augusto Santos Silva jih je opisal kot nesprejemljive in poudaril, da Dijsselbloem ne bi smel ostati šef evroskupine. Nizozemcu je očital nerazumevanje tega, kar se je zgodilo, saj nikakor ni šlo za zapravljanje denarja, temveč za negativne učinke svetovne finančne krize.

Ostro se je v torek odzval tudi vodja politične skupine evropskih socialdemokratov (S&S) v Evropskem parlamentu Gianni Pittella. "Resnično se sprašujem, kako je lahko nekdo s takšnimi stališči še vedno vodja evroskupine," je poudaril. Dijsselbloemova izjava je po njegovem prepričanju sramotna in diskriminira države južne Evrope.

Tudi vodja najvplivnejše politične skupine v Evropskem parlamentu, desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP) Manfred Weber je danes tvitnil, da je v območju evra pomembna odgovornost in solidarnost, a tudi spoštljivost. "Ni prostora za stereotipe," je zapisal v odzivu na Dijsselbloemove besede.

Danes se je pozivom k odstopu pridružil še bivši italijanski premier Matteo Renzi, ki prav tako prihaja iz levosredinske politične družine. "Čim prej gre, tem bolje," je dejal. Dijsselbloem je po njegovem mnenju zapravil odlično priložnost za to, da bi bil tiho. Kritični so tudi italijanski mediji.

Odzvali so se tudi v stranki evropskih socialistov PES, v kateri so se distancirali od Dijsselbloemovih izjav. "Njegove besede nikakor ne izražajo vizije naše politične družine," so zapisali. "Z enim samim stavkom je uspel Dijsselbloem užaliti in diskreditirati toliko ljudi (...) Dijsselbloemove opazke so preprosto nesprejemljive, sploh v tako kritičnih časih za evropski projekt integracije," so izpostavili.

To je drugi plaz pozivov k odstopu. Prvi se je zgodil po nizozemskih volitvah, na katerih je bila Dijsselbloemova laburistična stranka največja poraženka. V območju evra so doslej vztrajali, da dokler Dijsselbloem opravlja vlogo finančnega ministra, ostaja šef evroskupine. Njegov mandat se izteče januarja prihodnje leto.

V primeru vrzeli med koncem njegovega nacionalnega in evropskega mandata pravila niso jasna. V tem primeru naj bi o njegovi usodi odločila evroskupina. Viri pri EU so nedavno dejali, da v skladu s pravili "kandidat" za šefa evroskupine mora biti finančni minister članice območja evra, kar pa ne vpliva na Dijsselbloemov položaj.