REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Detektivi si zaradi nelojalne konkurence želijo spremembe

Detektivi si zaradi nelojalne konkurence želijo spremembe

Na Detektivski zbornici Slovenije ugotavljajo, da različne fizične in pravne osebe brez ustrezne licence opravljajo tudi določene aktivnosti v pristojnosti detektivov. Ob tem opozarjajo, da če dokaze pridobi oseba brez licence, ti niso veljavni na sodišču. Obenem pa zakonodaja omogoča nelojalno konkurenco, so prepričani.

Nekatera podjetja z dampinškimi cenami, a brez pravih pooblastil, ponujajo detektivske storitve.

Predsednik Detektivske zbornice Slovenije Miha Dvojmoč je pojasnil, da v zadnjih letih zaznavajo veliko nelojalne konkurence. "Nekatera podjetja z dampinškimi cenami, a brez pravih pooblastil, ponujajo detektivske storitve. Največja težava za naročnika, ki detektivske storitve naroči pri nekomu brez licence, je, da pridobljena dokumentacija na sodišču ni veljavna. Poleg tega je bilo preiskovanje na primer zaposlenega s strani izvajalca brez detektivske licence tudi kršitev človekovih pravic in svoboščin preiskovanca," je opozoril Dvojmoč.

Tako se na detektivski zbornici zavzemajo za pripravo nove detektivske zakonodaje, ki bi v prvi vrsti zaščitila naročnike detektivskih storitev, detektivom pa omogočala, da si zaslužijo svoj kruh. Najbolj problematično je po besedah Dvojmoča prav področje vpogledov v evidence in zbirke podatkov.

Kot pravi Dvojmoč, je nelojalna konkurenca eden ključnih izzivov detektivske dejavnosti. "To nelojalno konkurenco bo treba prepoznati v zakonodaji. Po trenutni zakonodaji namreč inšpektorat za notranje zadeve nadzira zgolj detektive, nima pa pristojnosti nad tistimi, ki brez licence ponujajo detektivske storitve. V Sloveniji je okoli 90 detektivov, vsaj še enkrat toliko pa je tistih, ki opravljajo detektivsko dejavnost brez licence," je dejal predsednik detektivske zbornice.

V inšpektoratu so sicer poudarili, da trenutno veljavna zakonodaja detektivom ne daje ekskluzivne pravice opravljati katerekoli naloge, navedene v 26. členu zakona o detektivski dejavnosti. Te naloge lahko opravljajo tudi druge osebe, ob upoštevanju vseh veljavnih predpisov in ob pogoju, da te osebe ne uporabljajo detektivovih upravičenj. Vsekakor je treba vsako situacijo posebej preveriti, so še dodali.

"Dejstvo je, da so se v praksi pojavile različne fizične in pravne osebe, ki so v okviru poizvedovalne dejavnosti opravljale določene aktivnosti, kot so na primer vročanje različnih pisanj, kontrola bolniškega staleža in podobno," so zapisali.

Kot so poudarili, njihovi inšpektorji redno, tako na podlagi prijav ali pa po uradni dolžnosti, opravljajo inšpekcijske nadzore tudi pri osebah, ki oglašujejo opravljanje detektivske dejavnosti ali pa imajo v poslovnem registru registrirano poizvedovalno dejavnost. Lani so tako opravili tri inšpekcijske nadzore, letos pa štiri.

Dvojmoč verjame, da bodo v prihodnje dosegli spremembo zakona o detektivih, da bo mogoče ukrepati zoper izvajalce, ki nezakonito posegajo v temeljne človekove pravice in svoboščine.

Detektivi v Sloveniji največ delajo s pravnimi osebami, je pojasnil podpredsednik zbornice Miha Primc. Največkrat gre za naloge na področju delovnopravne zakonodaje, konkurenčne prepovedi, kraje poslovnih skrivnosti, disciplinske kršitve zaposlenih, je naštel.

Kot je povedal, je delo detektiva v realnosti zelo drugačno od filmskih upodobitev. "Ne hodimo okoli s pištolo za pasom, ne drvimo po mestu z avtomobili. Detektivi delamo po črki zakona. Tudi zato, da zadeve, če pridejo na sodišče, dejansko zdržijo pravno presojo. Dokaze vedno pridobivamo na javnih mestih, ne vdiramo na zasebno lastnino," je opisal Primc.

Delite članek