DeSUS in SD pri neizpolnjenih obljubah vlade s prstom v resorje SMC

Potem ko so se v SMC danes pohvalili z realizacijo koalicijskega sporazuma na nekaterih področjih, pa manjši partnerici pri nerealiziranih projektih odgovornost nalagajo zlasti največji stranki. Med drugim izpostavljajo javni sektor in drugi tir, predvsem pa razmere v zdravstvu oz. čakalne vrste, ki da so daljše kot na začetku mandata.

Predsednik DeSUS Karl Erjavec je zadovoljen, da so nekatere zadeve iz strankinih volilnih obljub uresničili. Pred današnjo sejo vlade je naštel predvsem zavezi, da ne bo nižanja pokojnin in da bodo vrnili regres vsem upokojencem, želel pa bi si še boljšega usklajevanja pokojnin in ustanovitev demografskega sklada. Za slednje je po Erjavčevem prepričanju odgovorna SMC.

Kar zadeva neuresničene obljube iz koalicijske pogodbe pa Erjavec s prstom kaže zlasti na SMC. Izpostavil je zdravstveno reformo, čeprav je zadovoljen, da ni bila sprejeta, ker bi predlog ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc po njegovem mnenju pomenil še večjo privatizacijo zdravstva in manjšo solidarnost, čakalne dobe pa da se ne bi skrajšale.

Poleg tega je Erjavec spomnil na drugi tir, ki ga je obljubljala SMC, "a vidimo, da je od tega projekta ostala le maketa, pa še to so umaknili".

Na kritike, da je bil DeSUS dejansko v vsaki vladi in je soodgovoren za aktualno stanje, pa je Erjavec odvrnil, da je DeSUS svoj program uresničila, ne "morete pa vi od stranke, ki ni nikdar najmočnejša, pričakovati, da lahko uredi vse težave v državi". Po njegovih ocenah tako za uresničitev koalicijskih obljub največjo odgovornost nosi največja stranka.

Na vprašanje, zakaj torej niso zapustili vlade, če zadeve niso potekale v pravi smeri, je Erjavec odgovoril, da so državotvorno zagotavljali politično stabilnost. Politična kriza bi namreč povzročala težave gospodarstvu, medtem ko pa se na koncu mandata lahko pohvalijo z visoko gospodarsko rastjo.

Predsednik SD Dejan Židan je danes pred sejo vlade v duhu koalicijskih zavez izpostavil prav gospodarsko rast, čeprav se zaveda, da je to predvsem zasluga sposobnih gospodarstvenikov in zaposlenih. Delno pa so pri tej rasti udeležene ta in prejšnje vlade, je dodal.

Po njegovih navedbah je prišlo tudi do pomembnega znižanja števila brezposelnih. Čeprav tudi pri tem največ zaslug nosi gospodarstvo, pa Židan meni, da tudi politika aktivnega zaposlovanja pod vodstvom njihove ministrice Anje Kopač Mrak prinaša rezultate pri težje zaposljivih skupinah.

Na prihodnjo vlado pa prelagajo tudi nekaj bremen, pri čemer Židana najbolj skrbijo razmere v zdravstvu. Slednje je po njegovem mnenju po nepotrebnem v slabšem stanju kot pred štirimi leti, kar bo treba urgentno reševati v prihodnji vladi.

Sam si želi, da bi vlada Mira Cerarja bistveno več naredila na področju kohezije, prav tako težave ostajajo nerešene z javnim sektorjem. Po njegovih navedbah je treba urediti sistem tako, da se bodo zaposleni v javnem sektorju počutili zaželene, prav tako pa se strinja, da je težava nagrajevanje oz. nefleksibilna plačna politika v javnem sektorju.

Na vprašanje, ali je pri izpolnjevanju koalicijske pogodbe s figo v žepu delovala SMC, je Židan odgovoril, da težko reče, da si niso želeli ali da niso imeli dobrih ciljev. A je dodal: "Če želite biti dobre novinarke, potrebujete izkušnje. Tudi če želiš voditi vlado in pomembne resorje, je le dobra želja premalo."