Cerar izpostavil prizadevanja za boljši gmotni položaj upokojencev

Predsednik vlade Miro Cerar je v nadaljevanju seje DZ na poslansko vprašanje iz koalicije glede ukrepov za odpravo revščine med starejšimi spomnil, da se bodo januarja pokojnine uskladile za 1,15 odstotka. Odgovoril je tudi na vprašanji iz opozicije o parlamentarnem nadzoru nad obveščevalnimi službami ter o denacionalizacijskih postopkih.

Alenka Bratušek (NP) je premierju zastavila vprašanje v zvezi z denacionalizacijskimi postopki. Okrožno sodišče v Ljubljani je po poročanju medijev namreč ljubljanski nadškofiji prisodilo 16 milijonov evrov odškodnine in obresti, ker ni mogla uporabljati gozdov, ki so predmet dolgotrajnih denacionalizacijskih postopkov. Po poročanju Televizije Slovenija nadškofija sicer od sklada skupaj zahteva 32 milijonov evrov, pri čemer se lahko vsota zaradi zamudnih obresti tudi podvoji.

Bratuškova je na seji DZ ocenila, da gre v tem primeru za 60 milijonov evrov odškodnine in obresti. Premierja je vprašala, ali namerava ukrepati v zvezi s tem. Meni, da bi si vlada morala prizadevati za dogovor s Cerkvijo, sploh ob tem, da so podjetja v lasti Cerkve "skopala petstomilijonsko luknjo v naših bankah". Kot je dejala, je "treba pohlep Rimskokatoliške cerkve ustaviti". Po njenih besedah mora "na nek način odgovarjati za grehe, ki so jih skopali v slovenskih bankah, če ne z dogovorom o odpravi odškodnin, pa s spremembo zakonodaje, ki jim bo onemogočila nadaljnje financiranje njihove dejavnosti iz državnega proračuna," je dejala.

Premier je opozoril, da z zakonom ni mogoče posegati v postopke za nazaj, saj je to protiustavno. Vlada si prizadeva pospešiti postopke, preko državnega pravobranilstva pa skuša sklepati poravnave, je zagotovil. "Ravnamo zakonito in se skušamo pogajati, ni pa mogoče popraviti zavoženega iz preteklih let," je dodal.

Spomnil je še, da bo decembra minilo 25 let od začetka postopkov denacionalizacije. Vlada si po njegovih besedah prizadeva za končanje teh postopkov. Tožbeni zahtevki denacionalizacijskih upravičencev po njegovem pojasnilu temeljijo na zakonodaji s področja denacionalizacije, glavni računi pa bodo državi izstavljeni šele v prihodnjih letih, zato je treba postopke pospešiti, je dejal.

Na poslansko vprašanje Branka Grimsa (SDS) glede zagotovitve standardov pri parlamentarnem nadzoru nad obveščevalnimi in varnostnimi službami je premier zagotovil, da bo nadzor tudi v prihodnje potekal v skladu z ustavo in zakonom, ki natančno določa, kaj nadzor obsega.

Po njegovih besedah je policija do zdaj vedno korektno sodelovala s komisijo DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, ki jo vodi Grims, in bo tako tudi naprej. Tako je po Cerarjevih besedah ravnala tudi v primeru Ornig. Vendar pa policija ne more posredovati komisiji internih aktov. "Varovane ukrepe policije je treba obravnavati na drug način, kot je način komisije DZ. Za to so pristojna sodišča," je pojasnil.

V zadevi Ornig je treba zdaj po njegovih besedah počakati, da se postopki končajo. Potem bo znano, ali in kako je treba postopati naprej, je dejal.

Na Cerarjev odgovor se je na družbenem omrežju Twitter že odzval predsednik SDS Janez Janša in zapisal: "S posvojitvijo protiustavnega ravnanja policije, ki skriva dva podzakonska akta za poseganje v človekove pravice, gre Miro Cerar proti ustavni obtožbi."

Sredi junija se je komisija namreč lotila primera domnevnega vdiranja v komunikacijsko zasebnost posameznikov, ki naj bi ga v dogovoru z dvema kriminalistoma izvedel informator policije Dejan Ornig. Šlo naj bi za več kot 300 vdorov v različne osebne račune na Facebooku in v elektronske pošte. Vse to naj bi se dogajalo po nalogu policije, kar bi imelo indice zlorabe policijskega informatorja za nelegalno pridobivanje podatkov.

Poslanko koalicijske DeSUS Julijano Bizjak Mlakar pa so zanimali ukrepi za izboljšanje gmotnega položaja starejših. Premier je spomnil, da je v pripravi novela zakona o socialnovarstvenih prejemkih, s katero se bo krog upravičencev do varstvenega dodatka razširil.

Vlada po njegovih besedah med drugim tudi izvaja aktivnosti za posodobitev pokojninskega sistema z namenom, da bodo dohodki v starosti primerni. Kot je dejal, imajo najnižje pokojnine večinoma tisti, ki ne dosežejo polne delovne dobe. "Treba je doseči, da bomo delali dlje," je dejal.

Spomnil pa je tudi, da je odbor DZ za finance in monetarno politiko že podprl predlog zakona o izvrševanju proračunov za leti 2017 in 2018, po katerem bodo pokojnine januarja usklajene 1,15-odstotno, ne le enoodstotno, kot je bilo predvideno sprva.