sobota, 14. december 2024 leto 29 / št. 349
Cerar bo gostil vrh Slovenije in držav Beneluksa
Na povabilo premierja Mira Cerarja se bodo danes in v torek v okviru vrha Slovenije in držav Beneluksa na delovnem obisku v Sloveniji mudili luksemburški premier Xavier Bettel, predsednik nizozemske vlade Mark Rutte in belgijski minister za zunanje in evropske zadeve Didier Reynders, so sporočili z vlade.
Cerar bo danes na večerji na ljubljanskem gradu gostil Bettla in Reyndersa, medtem ko se jim bo Rutte pridružil v torek, ko bo potekalo plenarno zasedanje vseh štirih držav v ljubljanski vili Podrožnik. Po novinarski konferenci v predsedniški palači se bodo predstavniki držav Beneluksa skupaj s Cerarjem sprehodili po Ljubljani. Obisk bodo zaključili s kosilom na gradu Strmol.
Verjetno bo ena od tem tudi uveljavitev arbitražne razsodbe o meji med Slovenijo in Hrvaško, saj so premierji Beneluksa že julija lani poudarili pomen spoštovanja mednarodnih sodišč in vladavine prava. Zagreb in Ljubljano so takrat pozvali k spoštovanju arbitražne razsodbe v konstruktivnem duhu.
Med drugim je o sporu med Slovenijo in Hrvaško ponovno spregovoril Rutte na obisku pri avstrijskemu kolegu Sebastianu Kurzu v začetku januarja, ko sta oba izrazila zaskrbljenost zaradi spora in nakazala pripravljenost, da pripomoreta k rešitvi tega vprašanja.
Slovenija ima sicer zelo dobre odnose z državami Beneluksa, to sta med drugim lani maja v Ljubljani potrdila Cerar in njegov belgijski kolega Charles Michel. Državi med drugim povezujejo zelo sorodni pogledi na prihodnost Evropske unije, saj obe zagovarjata močno, v prihodnost usmerjeno in razvojno naravnano EU.
Cerar je takrat dejal, da bi bilo koristno za Slovenijo, če bi se tesneje povezala z državami Beneluksa, saj z njimi deli skupne vrednote in politike.
Iz Luksemburga se je v Sloveniji nazadnje oktobra lani mudil luksemburški zunanji minister Jean Asselborn. Z zunanjim ministrom Karlom Erjavcem sta potrdila dobre prijateljske odnose med državama, ob tem pa opozorila tudi na prihodnost Evropske unije, ki mora po njunem temeljiti na solidarnosti in večji povezanosti.