Bulčeva in Bratuškova na spoznavnem srečanju tudi o drugem tiru

Evropska komisarka za promet Violeta Bulc in infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek sta na spoznavnem srečanju razpravljali tudi o projektu drugi tir med Divačo in Koprom. Po besedah Bratuškove ju pri projektu čaka še nekaj izzivov, a sta ga odločeni pripeljati do konca. Bulčeva je prvo srečanje sicer opisala kot neposredno in konstruktivno.

Na področju prometa in prometne infrastrukture imata Bulčeva in Bratuškova po besedah slednje "praktično enaka stališča". Na današnjem prvem srečanju v Ljubljani sta se komisarka in ministrica dotaknili več projektov, tudi drugega tira med Divačo in Koprom.

"Komisarko sem seznanila z napredkom, ki je bil narejen v mojem kratkem mandatu, skupaj pa sva ugotovili, da naju na tem projektu čaka še nekaj izzivov. Obe verjameva, da bova z žensko energijo in močjo ta projekt pripeljali do konca," je dodala Bratuškova.

Bulčeva, ki je srečanje ocenila kot neposredno, odkrito in konstruktivno, je dodala, da sta se dotaknili tudi o vseh odprtih postavkah, ki so v evropskem parlamentu in svetu ter so še v fazah pogajanja. "Tudi tu ni bilo velikih razhajanj in upam, da bomo skupaj konstruktivno pripeljali vse te odprte direktive do enega konstruktivnega konca," je dejala.

Po besedah komisarke sta se pogovarjali tudi o varnosti v cestnem prometu, kjer je Slovenija "zelo veliko naredila in je zelo aktivna članica v številnih evropskih skupinah". Kot je dejala, je tudi danes dobila potrditev, da bo Slovenija nadaljevala s to politiko in bo ena ključnih pobudnic za vse še potrebne spremembe, ki nas čakajo v prihodnje. Pri tem je izpostavila uresničitev Vizije nič do leta 2050, kar pomeni nič smrtnih žrtev na evropskih cestah.

Slovenija je zelo pomembne korake naredila tudi na področju digitalizacije prometa, je še pojasnila Bulčeva. "Je ena prvih, ki je že uvedla digitalno cestninjenje za tovornjake in beseda je nanesla tudi na ostale odprte postavke. Vidim, da je tudi v interesu Slovenije, da se digitalizacija pospeši in se omogočijo pogoji za razvoj povsem novih integriranih storitev," je dodala.

Bratuškova in Bulčeva sta se dotaknili tudi odločitve evropskega parlamenta, ki je v četrtek podprl predlog direktive o spremembah cestninjenja, po katerem bi morale države članice cestnino za težja tovorna vozila in avtobuse od leta 2023 zaračunavati glede na dejansko prevoženo razdaljo. Od leta 2027 bi to veljalo tudi za lažja tovorna vozila in minibuse.

"Slišala sem za različne informacije, ki so začele krožiti po Sloveniji. Nobenega govora ni bilo o enodnevnih vinjetah," je poudarila. Pojasnila je, da je parlament sprejel mnenje k predlogu komisije in da je ta še bolj ambiciozen od predloga komisije, ker se poslanci zavedajo pomena dinamičnega digitalnega načina cestninjenja, ki omogoča upravljanje situacij, ki nastajajo na cestah. To so cestni zamaški, onesnaženje in tudi, da se lahko uveljavljati cestninjenje po uporabi, je dodala.

Bulčeva je še dodala, da bi se tudi v primeru, da se EU odloči za nov način cestninjenja, to na končnega uporabnika vplivalo šele okoli 2027, "razen, če se v zaključni fazi ne bi izpogajale nove letnice". Bratuškova je dodala, da je treba najprej počakati, da se postopek zaključi, tudi sama pa je dejala, da o enodnevnih vinjetah ni bilo govora.