Bruselj nekoliko izboljšal gospodarsko napoved za Slovenijo

Evropska komisija je nekoliko izboljšala gospodarsko napoved za Slovenijo. Za letos ji napoveduje 3,3-odstotno rast, za prihodnje leto pa 3,1-odstotno, medtem ko ji je pozimi za obe leti napovedala triodstotno krepitev BDP. Boljša je tudi napoved glede strukturnega primanjkljaja, a še vedno opozarja na poslabšanje strukturnega fiskalnega položaja.

Z več kot triodstotno rastjo v tem in prihodnjem letu je Slovenija po bruseljski napovedi občutno nad povprečjem v območju evra in EU. Komisijina napoved je sicer nekoliko manj optimistična kot napoved Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar), ki je konec marca Sloveniji za letos napovedal 3,6-odstotno rast, za prihodnje leto pa 3,2-odstotno.

Gospodarsko rast v Sloveniji poganjata zasebna potrošnja in naložbe. Razmere na trgu dela se izboljšujejo, kar krepi domače povpraševanje. V pozitivnem makroekonomskem kontekstu se pričakuje tudi nadaljnje zmanjševanje primanjkljaja in dolga, komisija povzema položaj Slovenije.

Boljša kot pozimi je tudi bruseljska napoved glede slovenskega javnofinančnega primanjkljaja. Za letos komisija Sloveniji napoveduje 1,4-odstotnega, za prihodnje leto pa 1,2-odstotnega, medtem ko ji je februarja napovedala 1,7-odstotnega oziroma 1,4-odstotnega.

Primanjkljaj tako ostaja znatno pod tremi odstotki BDP, kar kot zgornjo dovoljeno mejo določajo evropska proračunska pravila. Bruselj je lani spomladi tudi ustavil postopek proti Sloveniji zaradi presežnega primanjkljaja.

Še vedno pa komisija Slovenijo opozarja na poslabšanje strukturnega fiskalnega položaja, čeprav je napoved nekoliko boljša kot pozimi. Strukturni primanjkljaj naj bi se v obdobju 2016-2018 zvišal z 1,7 odstotka na 2,3 odstotka, medtem ko naj bi se po zimski napovedi v enakem obdobju povečal z 1,9 odstotka na 2,6 odstotka.

Glavna tveganja za slovenske javne finance po navedbah komisije izvirajo iz pritiskov zaradi izdatkov za javne plače in pokojnine, negotovosti glede fiskalnih posledic dejavnosti Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) in morebitnih enkratnih izdatkov zaradi sodnih zadev, na primer vprašanje sklada kmetijskih zemljišč in gozdov.