"Vrhovno sodišče je danes z osmimi glasovi proti trem odločilo, da vlada ne more sprožiti 50. člena lizbonske pogodbe brez predhodne odobritve parlamenta," je dejal predsednik 11-članskega sodišča lord David Neuberger.
Ob tem je poudaril, da odločitev sodišča ne postavlja pod vprašaj izida lanskega referenduma, na katerem so se Britanci s tesno večino odločili za brexit, temveč gre izključno za pravno vprašanje. Če se vlada pred sprožitvijo izstopa iz unije ne bi posvetovala s parlamentom, bi bila to namreč po besedah Neubergerja kršitev ustaljenih ustavnih načel.
Vrhovno sodišče je tako pritrdilo odločitvi višjega sodišča v Londonu iz novembra lani.
Odločitev vrhovnega sodišča pomeni poraz za vlado premierke Therese May, ki se je pritožila na odločitev višjega sodišča. Državni pravobranilec Jeremy Wright je v prvem odzivu dejal, da je vlada razočarana nad razsodbo, da pa jo bo spoštovala.
Downing Street je zatem sporočil, da odločitev sodišča ne bo vplivala na predvideno časovnico brexita. "Britansko ljudstvo je glasovalo za izstop iz EU in vlada bo uresničila njihovo odločitev ter 50. člen sprožila do konca marca, kot je načrtovano. Današnja razsodba tega ne bo spremenila," je dejal tiskovni predstavnik britanske vlade.
Minister za brexit David Davis je nekaj ur kasneje pred poslanci v Londonu napovedal, da bo vlada v nekaj dneh dala predlog zakona o brexitu, o katerem bo glasoval parlament. "To bo tako jasen zakon, kolikor se le da," je dejal.
Obenem je posvaril poslance, naj glasovanja o zakonu o brexitu ne izkoristijo za zavlačevanje postopka izstopa iz EU. "Poti nazaj ni," je poudaril.
Vlada naj bi po poročanju britanskih medijev imela pripravljen izredno kratek zakon o izstopu iz EU v enem stavku, o katerem bodo razpravljali poslanci. Tako bi se izognili zamudam v časovnici.
Konservativci želijo, da bi šel zakon o brexitu hitro skozi parlamentarni postopek, po drugi strani namerava več poslancev iz vrst laburistov, liberalnih demokratov in Škotske nacionalne stranke (SNP) vlagati dopolnila k zakonu in želijo obsežno razpravo.
SNP je po današnji odločitvi vrhovnega sodišča že napovedala, da bo vložila 50 "resnih in vsebinskih" dopolnil. Tudi laburisti so napovedali dopolnila, obenem pa tudi, da ne želijo zavlačevati v postopku brexita.
Vse sicer kaže, da se Mayevi ni treba bati poraza v parlamentu. Večina poslancev je v nezavezujoči izjavi namreč že napovedala, da ne bodo zavlačevali pri postopku izstopa.
V spodnjem domu po navedbah BBC proti sprožitvi 50. člena, s katero bo začel teči dveletni rok za sklenitev pogajanj o brexitu, najverjetneje ne bo glasovalo veliko poslancev konservativcev. Za zdaj je glasovanje proti napovedal le eden med njimi. Ker imajo v spodnjem domu parlamenta večino, je velika verjetnost, da bo zakon o brexitu sprejet brez težav, še posebej, ker ga bo po napovedih podprlo tudi precej laburistov. Liberalni demokrati, SNP in nekaj laburistov je sicer napovedalo, da bodo glasovali proti, a najverjetneje ne bodo v večini.
V zgornjem domu parlamenta, lordski zbornici, kjer vladajoči torijci nimajo večine, pa je izid težje napovedati. Po poročanju BBC krožijo govorice o organiziranem poskusu upora proti sprožitvi 50. člena v zgornjem domu.
Vrhovno sodišče je danes tudi odločilo, da se vladi v Londonu pred sprožitvijo brexita ni treba posvetovati s parlamenti Škotske, Walesa ali Severne Irske. Vlada je pred tem napovedala, da bodo Škotska, Wales in Severna Irska polno vključeni v proces izstopa iz unije. Na Škotskem in Severnem Irskem je sicer večina na referendumu glasovala za obstanek v EU.
Predsednica škotske vlade Nicola Sturgeon je v odzivu na to odločitev pozvala London, naj v pogajanjih o brexitu vendarle upošteva tudi škotske interese, saj je k temu zavezana v političnem smislu. Ob tem je povedala, da je razočarana nad razsodbo sodišča. "Vsak dan je bolj jasno, da glasu Škotske v Združenem kraljestvu ne slišijo in ne poslušajo," je dejala.
Pri tem je znova zagrozila z razpisom referenduma o neodvisnosti Škotske, če bodo Škoti "prisiljeni oditi iz EU proti svoji volji". Po njenih besedah postaja vse bolj jasno, da mora Škotska svojo prihodnost vzeti v svoje roke.
V Evropski komisiji so v odzivu na odločitev sodišča, da mora začetek procesa o izstopu Velike Britanije iz EU odobriti britanski parlament, poudarili, da je sodba o brexitu britansko notranje vprašanje. Dodali so, da še vedno čakajo na uradno obvestilo o izstopu in da do takrat podrobnosti ne bodo komentirali.
