Boštjan M. Turk: "Kako se je Milan Zver vrnil k predmetu svoje prvotne ljubezni, h Kardelju."

Kolumnist Reporterja Boštjan M. Turk se je v Reporterju lotil enega od najvidnejših predstavnikov SDS, Milana Zvera in natančno analiziral njegovo »transformacijo« iz zagovornika enostrankarske diktature v »demokrata.«

Analizira predvsem Zverov odnos do mentorja Janka Prunka in članke, ki sta jih spisala za Teorijo in Prakso.

»V isti ediciji Milan Zver izpostavi naslednjo 'analizo'. Njen temelj je svarjenje pred nevarnostjo 'klerikalizma', pri čemer izraz uporablja na docela isti način kot botra njegovega 'botra' Janka Prunka, Kardelj in Kidrič. Tako razgrinja: 'različne inačice klerikalizma' (prav tam) in izpostavlja 'klerikalno' gibanje v Sloveniji (prav tam). Vse skupaj zaključuje s sugestijo: 'Poleg proučevanja politične misli t. i. kolektivnih akterjev je potrebno vključiti še posebne monografske študije vidnejših mislecev (in politikov), kot so: Kidrič, Kardelj (in drugi). (prav tam).

Kidrič in Kardelj sta za Milana Zvera pomembna misleca, ki se jima je potrebno pokloniti z monografsko študijo! To bi bila zanimiva ideja znotraj Evropske ljudske stranke, preko katere (Evropski parlament) Milan Zver in njegova soproga počrpata do 20.000 (evropskih) evrov na mesec. Vnovič opozarjamo na letnico nastanka teh 'misli': gre za leto, v katerem so zaprli četverico (1988),« opozarja na Zverovo pohlevno in v prelomnih trenutkih nič kaj svobodomiselno držo Boštjan M. Turk.