Ameriški senat s tesno večino potrdil davčno reformo

S tesno večino 51 proti 48 glasovom je ameriški senat danes vendarle potrdil sporen predlog zakona o davčnih olajšavah. Predstavniški dom je davčno reformo, ki bo prva velika zakonodajna zmaga predsednika Donalda Trumpa po skoraj letu dni v Beli hiši, potrdil v torek, a bo moral zaradi zapletov o njej glasovati še enkrat.

V 100-članskem senatu je za davčne olajšave, od katerih bodo imela največjo korist podjetja in naj bi proračun v naslednjih desetih letih olajšale za 1500 milijard dolarjev, glasovalo vseh 51 prisotnih republikanskih senatorjev, prav tako pa so svoje vrste strnili nasprotniki zakona, saj je proti njemu glasovalo vseh 48 demokratskih senatorjev, poročajo tuje tiskovne agencije.

V republikanskih vrstah je manjkal le senator John McCain, ki se v Arizoni zdravi zaradi raka, medtem ko je podpredsednik ZDA Mike Pence zaradi glasovanja celo preložil načrtovani obisk Bližnjega vzhoda, če bi moral morda prispevati odločilni glas. Podpredsednik ZDA, ki je po ustavi tudi predsednik senata, namreč glasuje, če je izid 50 proti 50.

Načeloma je veljalo, da bo moral po potrditvi v senatu davčno reformo le še podpisati predsednik Trump, nato pa bo lahko začela veljati. A zapletlo se je v predstavniškem domu kongresa. Ta je sicer v torek reformo v skladu s pričakovanji potrdil z 227 glasovi proti 203, a se je kasneje izkazalo, da bo moral to storiti še enkrat - predvidoma že danes.

Tri določbe 500-strani dolgega predloga zakona, kakršnega so potrdili kongresniki, namreč ni v skladu s postopkovnimi pravili senata, zato so jih pred glasovanjem v senatu črtali. Ker pa se je predlog zakona s tem spremenil, ga morajo kongresniki zdaj potrditi še enkrat, preden lahko roma k Trumpu. A to je le še formalnost.

Kot poroča nemška tiskovna agencija dpa, so potrjevanje davčne reforme v senatu spremljali protesti. Več glasnim nasprotnikom reforme je uspelo priti na balkon za obiskovalce, s katerega so nato senatorjem vzklikali, naj reformo zavrnejo. Posredovala je policija, ki jih je odvedla iz dvorane.

Predlog zakona - gre za prvo veliko davčno reformo v ZDA po treh desetletjih - znižuje davek na dobiček podjetij s 35 na 21 odstotkov, malce se znižujejo tudi stopnje v davčnih razredih za posameznike. Uvaja se 2000 dolarjev olajšave na otroka, skoraj povsem se odpravlja davek na dedovanje, med drugim se ukinja tudi zahteva po obveznem zdravstvenem zavarovanju iz reforme obamacare.

Republikanci trdijo, da so davčne olajšave potrebne za zagon gospodarske rasti in nova delovna mesta, večina gospodarskih analitikov pa meni, da olajšave v tem trenutku, ko je stopnja brezposelnosti nizka in je gospodarska rast trdna, niso potrebne.