Bruselj izboljšal gospodarsko napoved za Slovenijo

Evropska komisija je v jesenski gospodarski napovedi izboljšala obete za Slovenijo. Za letos ji napoveduje 2,2-odstotno rast, za prihodnje leto 2,6-odstotno, v letu 2018 pa znova 2,2-odstotno, kar je bolje od povprečja v območju evra in celotni EU. Bruseljska napoved je tudi primerljiva s septembrsko napovedjo Umarja.

Po spomladanski gospodarski napovedi Evropske komisije naj bi Slovenija letos beležila 1,7-odstotno, prihodnje leto pa 2,3-odstotno rast. V jesenski napovedi je torej Bruselj obete za Slovenijo občutno izboljšal.

Komisija torej napoveduje Sloveniji krepko rast, ki jo bosta poganjala krepitev izvoza in potrošnje kljub krčenju javnih vlaganj. V prihodnjih dveh letih se pričakuje nadaljnji premik z zunanjega na domače povpraševanje.

Bruseljska ocena je primerljiva s septembrsko napovedjo Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar), po kateri naj bi Slovenija letos beležila 2,3-odstotno rast. Za prihodnje leto sicer Umar Sloveniji napoveduje še krepkejšo, 2,9-odstotno rast.

Komisija Sloveniji napoveduje tudi nadaljnje izboljšanje razmer na trgu dela in javnih financ.

Napovedi v povezavi z javnofinančnim primanjkljajem ostajajo podobne kot maja. Letos naj bi slovenski primanjkljaj znašal 2,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), prihodnje leto dva odstotka, leta 2018 pa 1,5 odstotka.

Primanjkljaj tako ostaja znatno pod tremi odstotki BDP, kar kot zgornjo dovoljeno mejo določajo evropska proračunska pravila. Bruselj je spomladi tudi ustavil postopek proti Sloveniji zaradi presežnega primanjkljaja.

Še vedno pa jo opozarja na fiskalni napor, pri čemer Slovenija že vseskozi izraža pomisleke glede uporabljene metodologije za izračunavanje fiskalnega napora. Ta teden je finančna ministrica Mateja Vraničar Erman v Bruslju znova opozorila na to.

Komisija v poglavju o Sloveniji ob pričakovanjih glede zniževanja primanjkljaja izpostavlja rast stroškov za plače javnih uslužbencev po sprostitvi številnih konsolidacijskih ukrepov. Kot glavno tveganje za javne finance pa navaja negotovost glede fiskalnih posledic dejavnosti Družbe za upravljanje terjatev bank in izdatkov, povezanih z migracijami.