Na seji odbora opozorila o slabem delu vodstva Slovenskih državnih gozdov

Odbor DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na današnji seji nadaljeval obravnavo problematike imenovanja vodstva družbe Slovenski državni gozdovi. Od razpravljavcev je bilo slišati mestoma precej ostre očitke, češ da vodstvo deluje neustrezno in škodljivo za slovensko lesnopredelovalno industrijo. V družbi in vladi so očitke zanikali.

Odbor je obravnavo tematike začel na seji sredi maja, a se je takrat po enourni razpravi izkazalo, da vlada še ni pripravila odgovorov na sklepe odbora z marčne seje. Predsednik odbora Tomaž Lisec (SDS) je sejo zato takrat prekinil.

Poslanci SDS so sklic seje odbora zahtevali, ker se želijo podrobneje seznaniti s postopkom imenovanja vodstva upravljavca državnih gozdov ter vlado pozvati k prevetritvi postopka, v primeru ugotovljenih nepravilnosti pa pričakujejo razrešitev poslovodstva, imenovanje začasnega vodstva in ponovitev kadrovskega postopka.

Odboru so tako v sprejem predlagali sklepa, s katerima vlado med drugim pozivajo, naj spoštuje in uresniči sklepe odbora z marčne seje ter preveri pravilnost postopka imenovanja poslovodstva. Odbor je sklepa na glasovanju sprejel. Sprejeli so tudi dopolnilo koalicije, ki vladi nalaga nadaljnje izvajanje ustreznih postopkov na tem področju.

Opredelitev do sklepov je v imenu vlade na današnji seji predstavil državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Marjan Podgoršek. Med drugim je poudaril, da vlada kot skupščina Slovenskih državnih gozdov izpolnjuje vse svoje dolžnosti, ki med drugim vključujejo preverjanje ustreznosti ravnanja vodstva gospodarja državnih gozdov.

Po Podgorškovih besedah je ravnanje ustrezno in skladno z zakonodajo, sestava nadzornega sveta pa zelo raznolika. Člane so predlagala štiri ministrstva, med njimi pa je tudi predstavnik opozicije, je poudaril.

Podgoršku je pritrdil tudi državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Aleš Cantarutti. Ta se je sicer zavzel za postopen umik države iz podjetja in pozdravil vladni sklep, da naj Slovenski državni gozdovi do 12. julija pripravijo nov strateški načrt.

Nekateri vabljeni udeleženci seje so nato precej ostro nastopili proti vodstvu družbe, ki po njihovih ocenah posluje nepravilno in neučinkovito. Nekdanji pooblaščenec v družbi Borut Meh je med drugim izpostavil neustreznost korporativnega upravljanja, ki jo po njegovih besedah dokazuje obsežno število članov vodstva in komisij kljub dokaj majhnemu številu zaposlenih.

Borut Dolenc iz podjetja Matima, ki je bivši izvajalec Slovenskih državnih gozdov, je v prvi vrsti opozoril na osebne interese pri vodenju družbe, zaradi katerih ta po njegovih besedah med drugim zavrača izvajalce, ki dobro delajo. Državi je očital, da premalo naredi za to, da bi manj slovenskega lesa izvozili v Avstrijo, hkrati pa opozoril, da dumpinške cene državnega gozdarja predstavljajo nelojalno konkurenco.

Na prekomerno izvažanje lesa v Avstrijo je opozoril tudi Danilo Anton Ranc (SMC), ki je stanje na področju izkoriščanja slovenskega naravnega bogastva primerjal z "nivojem banana republike". Zelo kritičen je bil do korporativnega upravljanja v Slovenskih državnih gozdovih, kjer je neupoštevanje izhodišč vlade kot skupščine po njegovih besedah postalo stalna praksa.

Glavni direktor Slovenskih državnih gozdov Zlatko Ficko je očitke zavrnil. Kot je dejal, je družba lani 90 odstotkov lesa prodala na domačem trgu, donos pa je bil ustrezen. S 6,8 milijona evrov dobička so lani za 12 odstotkov presegli načrt, sprememba modela upravljanja z državnimi gozdovi pa se je izkazala za upravičeno.