Za inovacije v zdravstvu še vedno primanjkuje denarja

Inovacije v zdravstvu pomenijo izboljšanje kakovosti življenja. Če pridejo do bolnika pravočasno, so ti kasneje manjše breme za družbo, je na okrogli mizi dejal predsednik mreže NVO 25x25 Matija Cevc. Trenutno ni denarja za inovacije v zdravstvu, vendar bo za to treba kmalu najti rešitev, je dodal predsednik odbora DZ za zdravstvo Tomaž Gantar.

Gantar je na okrogli mizi ob robu strateške konference o vrednosti inovacij poudaril, da je uvajanja inovacij v zdravljenje veliko več, kot pa je število tistih, o katerih presoja zdravstveni svet, ali bodo financirane iz zdravstvene blagajne.

Pri uvajanju inovacij so bolj ali manj uspešne bolnišnice. To pa ima za posledico, da se te hitro znajdejo v finančnih težavah. Velikokrat gre pri inovacijah za storitve, opremo ali zdravila, ki še niso klasificirana, da bi jih lahko Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) plačal, zato gredo v strošek posameznim bolnišnicam, ki se za te inovacije odločijo. Sistem je po njegovem mnenju še daleč od tega, da bi bil ustrezno urejen.

Politika rabi orodja, da bi odločala o prioritetah, ob tem pa tudi dobre in primerljive podatke oziroma sistem vrednotenja. Ker pa ta sistem, kot pravi Gantar, ni dorečen, se dogaja bolj ali manj stihijsko uvajanje inovacij v zdravstveni sistem. Interes politike in zdravstva je, da se omogoči vpeljevanje inovacij, kako in na kakšen način pa so še odprta vprašanja, je še dejal.

Predsednik mreže Nevladnih organizacij (NVO) 25x25 Cevc je v nadaljevanju izrazil prepričanje, da lahko bolniki s svojo osveščenostjo na področju inovacij v zdravstvu vedno bolj vplivajo na zdravstveno politiko. Ob tem je izpostavil, da dobro osveščen bolnik lahko tudi nekaj privarčuje za zdravstvo. V Sloveniji sicer bolniki velikokrat pričakujejo, da bodo drugi naredili nekaj za njih, ne pa da je vsak sam odgovoren za svoje zdravje.

Inovacije v zdravstvu po besedah Cevca pomenijo izboljšanje kakovosti življenja, ne le možnost podaljševanja življenja. Če inovacije pridejo do bolnikov pravočasno, je moč pričakovati, da bodo ti stara leta preživeli kakovostno in manj obremenjujoče za okolico. V kolikor bi v Sloveniji pravočasno prišli do novejših metod obravnave bolnikov, bi tako cela družba pri tem privarčevala.

V. d. generalnega direktorja ZZZS Marjan Sušelj je izpostavil, da so v času krize bili primorani nameniti svoja finančna sredstva le osnovnemu delovanju zdravstva. Zavod pa ima od leta 2014 naprej vsako leto na razpolago med 10 in 15 milijoni evrov, ki jih lahko nameni inovacijam v zdravstvu, vendar ima pri tem odgovornost, da gre ta denar za tiste stvari, ki imajo velik učinek na zdravje prebivalcev.

Ta finančna sredstva lahko po njegovih besedah zavod med drugim nameni novim zdravstvenim tehnologijam, o katerih presoja zdravstveni svet. Ta je letos predložil sedem novih načinov zdravljenja, ki bi jih bilo po mnenju stroke smiselno financirati. Kot drugo je Sušelj poudaril, da na osnovi presoje komisije za zdravila pride skozi sito vsako leto 20 do 30 novih zdravil.

Med drugim pa mora zavod, kot pravi Sušelj, spremljati tudi zdravstveno mrežo na terenu in namenjati dodaten denar tam, kjer so določeni primanjkljaji pri diagnostiki, kadrih ali pa pri številu operacij ipd. Nekaj tega denarja pa ZZZS namenja tudi skrajševanju čakalnih dob, je še dodal Sušelj.