Računsko sodišče graja okoljsko ministrstvo glede prostorskega načrtovanja občin

Računsko sodišče je v reviziji smotrnosti poslovanja ministrstva za okolje in prostor v letih 2008 do 2015 ugotovilo, da to ni bilo učinkovito pri zagotavljanju urejenosti postopka prostorskega načrtovanja občin. Do konca 2015 je prostorske načrte sprejelo 130 od 212 občin, čeprav se je rok za sprejem iztekel novembra 2009.

Računsko sodišče je od ministrstva zahtevalo predložitev odzivnega poročila, poleg tega mu je, kot tudi ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Zavodu RS za varstvo narave, podalo vrsto priporočil za doseganje večje učinkovitosti.

Kot ugotavlja računsko sodišče, ministrstvo za okolje in prostor ni dajalo spodbud ali uvedlo sankcij, ki bi občine spodbudile k začetku oziroma dokončanju postopkov prostorskega načrtovanja, temveč jim je ves čas omogočalo spreminjanje in dopolnjevanje starih prostorskih aktov.

Glavni pokazatelj neučinkovitosti postopka prostorskega načrtovanja občin je po navedbah računskega sodišča predvsem njegova dolgotrajnost, saj je v povprečju od prve predložitve osnutka občinskega prostorskega načrta do njegovega sprejema trajalo več kot tri leta in pol.

Računsko sodišče navaja tudi, da ministrstvo ni zagotovilo pogojev, da bi postopek prostorskega načrtovanja občin omogočal celovit pristop k načrtovanju ter celostno obravnavo vseh interesov z namenom uresničevanja načel trajnostnega razvoja. Prav tako ni zagotovilo mehanizma reševanja nesoglasij med občino in nosilci urejanja prostora ali med več nosilci, kar je po mnenju računskega sodišča eden izmed glavnih razlogov za dolgotrajnost postopkov prostorskega načrtovanja občin.

Ministrstvo prav tako ni sistematično ugotavljalo vzrokov za dolgotrajnost postopkov, poleg tega ni izvedlo vseh zakonsko določenih nalog, ki bi bile občinam v pomoč pri sprejemanju načrtov. Kot v zvezi s tem navaja računsko sodišče, ni vzpostavilo prostorskega informacijskega sistema z vsemi funkcionalnostmi, kar bi moralo narediti do začetka leta 2010. Poleg tega še ni pripravilo temeljnih usmeritev za prostorsko načrtovanje, in sicer državnega strateškega prostorskega načrta, ki bi ga moralo pripraviti do 29. oktobra 2007, in državnega prostorskega reda, ki bi ga moralo pripraviti do 29. julija 2013.

Računsko sodišče med drugim priporoča okoljskemu ministrstvu, naj prouči, na kakšen način bo občine, ki še nimajo sprejetih prostorskih načrtov, spodbudilo k njihovemu sprejemu. Prouči naj še, ali bi bilo smiselno zagotoviti mehanizem reševanja nesoglasij med občino in nosilci urejanja prostora in ali je možna ukinitev faze dopolnjenega osnutka.

Sodišče predlaga tudi formalno vključitev javnosti v postopke prostorskega načrtovanja občin že pri pripravi osnutka teh načrtov. Ministrstvo naj opredeli minimalne obvezne vsebine stališč občin do posameznih pobud javnosti ter prouči, ali bi bilo smiselno javnostim zagotoviti pravno varstvo zoper občinske prostorske načrte.

Sodišče navaja še več drugih priporočil ministrstvu, med drugim, da naj preveri, ali bi bilo mogoče zagotoviti dostopnost prostorskega informacijskega sistema javnostim, in prouči, ali bi bilo mogoče zagotoviti sledljivost sprememb načrtovanih posegov v prostor med posameznimi fazami v postopku načrtovanja. Kot nosilcu urejanja prostora za področje razvoja poselitve mu priporoča še, naj začne pogosteje izvajati oglede dejanskega stanja na terenu.

Ministrstvo za okolje in prostor je ugotovitve računskega sodišča prejelo danes in bo natančnejše informacije v zvezi s tem lahko podalo po njihovi preučitvi, so za STA sporočili z ministrstva.