REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Odbor za infrastrukturo sprejel priporočila vladi glede požara v Kemisu

Odbor za infrastrukturo sprejel priporočila vladi glede požara v Kemisukemis_facebook.jpeg

Odbor DZ za infrastrukturo, okolje in prostor je sprejel predloge priporočil vladi glede okoljske nesreče, ki jo je povzročil požar v vrhniškem podjetju Kemis 15. maja. V današnji razpravi je bilo slišati očitke predvsem na račun pomanjkljivih informacij ter počasnega in nekoordiniranega obveščanja lokalnega prebivalstva.

Danijel Krivec (SDS) iz vrst predlagateljev je v obrazložitvi za sklic izredne seje in predloge priporočil vladi izpostavil, da "javnost še vedno nima odgovorov na vprašanja o tem, kaj je zagorelo, kakšna je škoda, predvsem pa, kako naj se obnašajo ljudje, ki živijo v bližini podjetja". Prav tako je slaba komunikacija o posledicah nesreče vznemirila ljudi in med njimi vnesla nezaupanje.

Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen je na odboru predstavila mnenje vlade o predlogu priporočil, ki ga je sprejela na današnji seji. Priporočilom za predstavitev celovite analize okoljskih meritev, spremljanje stanja na prizadetem še najmanj šest mesecev po požaru in seznanjanja javnosti ter pripravo poročila o izvajanju nadzora glede izpolnjevanja varnostnih in protipožarnih predpisov v Kemisu vlada ne nasprotuje.

Nasprotuje pa predlogu priporočila, naj okoljsko ministrstvo preuči možnosti za obnovo postopka glede izdanega okoljevarstvenega dovoljenja oz. razveljavitev tega za podjetje Kemis. Okoljevarstveno dovoljenje za Kemis, ki je bilo izdano v letu 2013, je bilo še dvakrat spremenjeno zaradi sprememb, ki jih je izvedel Kemis v svojih postopkih.

Kot je povedala Majcnova, vlada nasprotuje tudi predlogu priporočila, naj ministrstvo za okolje pripravi poročilo o ustreznosti veljavne zakonodaje, ki ureja umeščanje v prostor in izdajo okoljevarstvenih soglasij za poslovne objekte, ki lahko povzroči onesnaževanje okolje večjega obsega in je nevarno za zdravje ljudi. Umeščanje v prostor, med drugim določanje namenske rabe prostora, je namreč predmet prostorskega načrtovanja, ki je v pristojnosti občin," je pojasnila.

Slednje pa ne pomeni, da je objekt s potencialno velikimi vplivi na okolje prepuščen izključno v načrtovanje občini, saj je država skladno z veljavno zakonodajo skrbnica javnega interesa. "Ob tem velja poudariti še dejstvo, da za morebitne objekte oziroma območja, ki izpolnjujejo pogoje za uvrstitev med obrate tveganja za okolje, veljajo še strožja merila kot za siceršnje objekte z vplivi na okolje," je še dejala.

Z amandmajem so poslanci pri prvem priporočilu še izglasovali dopolnilo, da vlada čim prej pripravi in predstavi nacionalni načrt ravnanja v primeru okoljskih in kemičnih nesreč.

Direktor podjetja Kemis Emil Nanut je dejal, da se Kemis ne izogiba odgovornosti. Ob tem je poudaril, da so delovali v skladu z veljavno zakonodajo in standardi ter tehnologijo, ki je bila razpoložljiva v času, ko so pridobili dovoljenja. V podjetju tudi zaupajo rezultatom pooblaščenih laboratorijev, izpostavil pa je, da kompleksni rezultati meritev v javnosti niso bili dovolj jasno interpretirani. Izpostavil je še, da dejavnost Kemisa nikjer ni zaželena, a je za slovensko gospodarstvo pomembna.

Zagotovil je še, da bo Kemis opravil sanacijo tam, kjer bo dokazano, da je škoda posledica požara. Po njegovem mnenju je bila komunikacija Kemisa in Gorenja z javnostjo odkrita in odprta. Kot napako je priznal to, da ni poskrbel, da bi bili podatki o skladiščenih odpadkih shranjeni v dislocirani enoti skupaj s poslovnimi podatki. Soba s strežnikom, kjer so bili po njegovih besedah shranjeni, je namreč zgorela.

"Glede na to, da nimamo podatka, katere snovi so gorele, smo prebivalcem posredovali splošno informacijo, da se karseda zmanjša izpostavljenost ljudi tem snovem. Navodila so bila hitro in pravočasno posredovana, nismo pa izrabili priložnosti, da bi informacijo pripravili koordinirano in da bi dosegla vse prebivalce," se je na očitke o slabi komunikaciji in nasprotujočih napotkih odzval direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Ivan Eržen. V sredo so na NIJZ vzpostavili tudi telefonsko linijo - imeli so že 65 pogovorov - prebivalci pa lahko vprašanja pošljejo tudi na njihov elektronski naslov.

Srečko Šestan, poveljnik Civilne zaščite in vodja medresorske delovne skupine za usklajevanja aktivnosti na državni ravni, ki jo je na današnji seji ustanovila vlada, je napovedal, da bo na petkovi pri uradni seji od pristojnih služb zahteval, da uskladijo in na ustrezen način pripravijo informacije za lokalne prebivalce. Ti lahko tako v začetku prihodnjega tedna v nabiralnikih pričakujejo informacijske letake. Eden od očitkov pri škripajoči komunikaciji po požaru je bil namreč tudi, da ni bilo primerno poskrbljeno za informiranje prebivalcev, ki nimajo dostopa ali pa ne uporabljajo elektronskih medijev.

Seje odbora so se udeležili tudi predstavniki lokalnih prebivalcev. Vrhniški svetnik Andrej Podbregar je povzel stališče kemika in akademika Branka Stanovnika, ki ga je predstavil na seji vrhniškega občinskega sveta, da je primer vrhniškega Kemisa razgalil "vso zmešnjavo v državi" ob ukrepanju in da je Kemis treba zapreti in za njim vse počistiti.

Tako pooblaščenka Civilne iniciative Sinja Gorica Eva Lavtar kot vrhniški občinski svetnik Daniel Cukjati sta močno kritizirala način obveščanja lokalnih prebivalcev. "Analize, ki bi morale biti celovite, jasne in razumljive državljanom, niso bile pripravljene. Informiranje občanov je bilo prepozno in zmedeno," je dejala Lavtarjeva.

V razpravi poslancev je bilo slišati ostre kritike glede kakovosti obveščanja lokalnega prebivalstva in informiranja javnosti, presenetil jih je počasen odziv vlade, Kemisu pa so očitali, da ni posredoval vseh podatkov oz. njihovo slabo hranjenje. "Urejeno firmo si predstavljam drugače," je dejal Primož Hainz (DeSUS), ki se je obregnil v slabo varovanje podjetja Kemis. "Izkazalo se je, da tehniki ne gre absolutno verjeti," je dejal. Po njegovem bi podjetje moralo imeto 24-urno varovanje z varnostniki.

Po mnenju Janija Möderndorferja (SMC) je bilo na podlagi obstoječe zakonodaje narejeno praktično skoraj vse. Vprašanje je, ali je bilo narejeno pravočasno. Tudi on je okrcal sodelovanje državnih in lokalnih organov, predvsem pa se je obregnil v odziv NIJZ, ki je "slabo odigral svojo vlogo", direktorja je zaradi objektivne odgovornosti za slabo delovanja inštituta še pozval k odstopu. Tudi poslanec DeSUS Tomaž Gantar je odziv NIJZ ocenil kot prepočasen in neustrezen.

Poslanka DeSUS Marjana Kotnik Poropat je opozorila na nasprotujoče in pozne rezultate analiz: "Občani so upravičeno prizadeti. Vsak od nas bi se v njihovi situaciji bal za svoje zdravje."

Temeljni problem nesreče na Vrhniki je problem z "umazanim kapitalom", ki se izogiba vsakršni odgovornosti v imenu dobička, pa je menil Miha Kordiš iz vrst ZL. "Nihče od vodilnih se očitno ni spraševal, kako je poskrbljeno za varnost dokler so s tem služili," je dejal. Po njegovem je nujno zaostriti okoljsko zakonodajo in poskrbeti, da se dosledno izvaja.

Majcnova je v razpravi zavrnila zavrnila očitke o popolnem kolapsu pristojnih institucij, se je pa strinjala, da se morajo bolj pripraviti na razlago analiz. Informacije so vznemirile ljudi, a so bile korektne, je še poudarila.

Poslanci bodo o predlogih priporočil vladi razpravljali na izredni seji DZ 9. junija. Zahtevo za sklic izredne seje so podpisali poslanci iz SDS in skupine nepovezanih poslancev ter poslanec Andrej Čuš in poslanec italijanske manjšine Roberto Battelli.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek