Koalicijske partnerice še ne razkrivajo morebitne odločitve o prodaji NLB

Koalicijske partnerice so po sklepu nadzornikov Slovenskega državnega holdinga (SDH), da odločitev o cenovnemu razponu za delnico NLB preložijo na vlado, previdne v komentarjih o tem, kaj bo ta storila. Kot so poudarili, se zavedajo, da gre za pomembno odločitev, pri tem pa je treba poskrbeti, da bo cena za največjo slovensko banko dovolj visoka.

Prvak SD Dejan Židan je za STA poudaril, da pri prodaji NLB pričakuje, da se povrne denar, ki so ga država in davkoplačevalci vložili vanjo. Banka je, kot je ocenil, v dobri kondiciji, "prepolna denarja in s 23-odstotno kapitalsko ustreznostjo očitno predokapitalizirana". Po njegovem mnenju je prav, da o tako pomembnem vprašanju odloča vlada kot skupščina.

V SMC morebitne odločitve o tem vprašanju še ne razkrivajo. Uradna govornica SMC Lilijana Kozlovič je za STA pojasnila le, da se "vlada in SMC zavedata teže odgovornosti odločitve". Prvak DeSUS Karel Erjavec za komentar danes ni bil dosegljiv.

Nadzorniki SDH v postopku odločanja o potrditvi prospekta za prvo javno ponudbo delnic (IPO) NLB danes namreč niso dali soglasja k cenovnemu razponu za delnico banke. Upravi SDH so priporočili, da o tem vprašanju zahteva odločanje vlade kot skupščine, so sporočili iz holdinga. Uprava je zahtevo za odločanje vlade kot skupščine že poslala. Neuradno je slišati, da naj bi vlada o tem vprašanju odločala prihodnji četrtek.

Nadzorni svet je sejo o potrjevanju prospekta za IPO največje slovenske banke začel minuli petek, nadaljeval pa naj bi jo že v ponedeljek, a je že takrat dogajanje zaznamovala vlada.

Ta se je na izredni seji seznanila z informacijo SDH, da se je tveganje zaradi problematike prenesenih deviznih vlog varčevalcev nekdanje LB na Hrvaškem izkazalo kot ovira za uspešno izpeljavo prodaje NLB. Neuradno je namreč vpliv na kupnino od prodaje precejšen.

Vendar pa sklepa, s katerim bi dala poroštvo države za morebitne stroške NLB zaradi tožb hrvaških bank, vlada ni sprejela. Vztraja namreč pri stališču, da obveznost za izplačilo prenesenih deviznih vlog na Hrvaškem ne obstaja niti za Slovenijo, niti za LB in niti za NLB ter da je to vprašanje treba urediti v okviru nasledstva.