Brglez v Litvi predvsem o zaskrbljenosti zaradi Rusije

Visoki državni predstavniki Litve so v pogovorih s predsednikom državnega zbora Milanom Brglezom, ki je danes začel uradni obisk, izpostavljali zaskrbljenost zaradi sosede Rusije. V ospredju pogovorov so bila tako varnostna vprašanja, v luči arbitražnega sporazuma s Hrvaško pa je gost izpostavil tudi pomen spoštovanja mednarodnega prava.

Predsednik DZ Brglez se je danes ločeno srečal s predsednikoma litovskega parlamenta Viktorasom Pranckietisem, vlade Sauliusom Skvernelisom, zunanjim ministrom Linasom Linkevičiusom ter ministrom za obrambo Raimundasom Karoblisom.

Potem ko se je marca mudil na uradnem obisku v Latviji je po pogovorih v Vilniusu danes za STA po telefonu izpostavil dejstvo, da so tudi v Litvi obremenjeni z varnostnimi vprašanji zaradi ruske grožnje. Imajo družbeni konsenz, da vse sile posvetijo temu vprašanju, tudi z vnovičnim uvajanjem vsaj delnega obveznega služenja vojaškega roka, kar pomeni, da je celotna družba obremenjena s tem vprašanjem, je povedal.

Zato je razumevanje partnerjev znotraj EU in Nata za Slovenijo tudi zelo pomembno, pa tudi prisotnost slovenskih vojakov v Latviji v okviru Natove misije Okrepljena prednja prisotnost je razumljena kot "akt solidarnosti, ki nekako odgovarja tisti solidarnosti, ki so jo te baltske države pokazale tako ob samem osamosvajanju Slovenije kot tudi takrat, ko smo se soočali z migracijsko krizo", je povedal Brglez.

Potrebe po dodatni vojaški aktivnosti Nata sicer niso izražali. Zadovoljni so z novo ameriško administracijo, je povedal Brglez, a hkrati dodal, da bi bili v Litvi zelo nezadovoljni z vrhom Nata, če jim na njem ne bi dali dodatnih garancij.

Z litovskimi sogovorniki je govoril tudi o drugih vprašanjih, a je bilo zanje to daleč najpomembnejše vprašanje, je dodal Brglez. Tako se zavzemajo tudi za Vzhodno partnerstvo, čeprav razumejo in podpirajo tudi širitev EU na Zahodni Balkan.

"Znotraj tega sem jim skušal razložiti tudi pomen spoštovanja mednarodnega prava, ker če hočemo, da Rusija spoštuje mednarodno pravo, ga moramo tudi znotraj EU. V tem primeru je zelo lep primer arbitražni sporazum o meji s Hrvaško," je dodal.

Glede na to, da imajo zelo dobre odnose tudi s Hrvaško, se sicer litovski sogovorniki niso želeli opredeljevati za eno ali drugo stran. "Spoštovanje mednarodnega prava pa je nekaj, pri čemer hočejo tudi vztrajati v sankcijski politiki do Rusije in mislim, da je prav, da to ni stvar zgolj percepcije ali ekonomskih interesov ampak načelnih stališč znotraj mednarodnega prava," je dodal Brglez.

Brglez je pri tem izpostavil, da je njegov uradni obisk v Litvi prvi po 20 letih na ravni predsednikov parlamentov obeh držav. Menil je, da bo morala Slovenija najti način, kako povečati prisotnost v baltskih državah tudi na gospodarskem in kulturnem področju. Razmisliti bo treba tudi o temu, da bo slovenski kontingent v Latviji "najverjetneje bolj dolgoročna rešitev, saj se drugače ne bo dalo upravičiti, da ne bomo mogli prispevati dveh odstotkov BDP za obrambo".

V pogovoru s predsednikom parlamenta Pranckietisem je sicer izpostavil prijateljske in zelo dobre dvostranske odnose, pa tudi, da med državama ni odprtih vprašanj. Litva je bila druga država, ki je priznala neodvisnost Slovenije, in to prav na današnji dan leta 1990. Lani sta državi obeležili tudi 25-letnico vzpostavitve diplomatskih odnosov, so sporočili iz DZ.

Pranckietis je med ključnimi temami pogovora predstavil litovski pogled na razmere v soseščini, pri čemer je podrobneje izpostavil Rusijo. V tem oziru je tudi pojasnil naklonjenost litovske družbe in politike povečanju obrambnega proračuna ter predstavil pomen prisotnosti enot Nata v baltskih državah. Dejal je, da zelo cenijo napotitev skupine vojakov iz Slovenije, ki bo nameščena v Latviji, saj to ne prispeva le k večji varnosti regije, ampak odraža tudi solidarnost Slovenije.

V pogovoru sta izpostavila tudi razmere v državah Zahodnega Balkana, vprašanje prihodnosti EU, podčrtala pomen enotne EU ter v tem okviru tudi potrebo po večjem sodelovanju manjših in obrobnih, še posebej pa novih članic.

Glede obvladovanja migracijskih tokov se mu je Brglez posebej zahvalil tudi za napotitev litovskih policistov v Slovenijo, ko se je soočala z velikim tokom beguncev in migrantov, danes, ko je balkanska pot skorajda zaprta, pa po oceni Slovenije ni potrebe, da ostajajo notranje meje EU zaprte.

Brglez je gostitelju izročil še uokvirjen natis izseka fragmenta srednjeveškega rokopisnega zemljevida z eno najstarejših upodobitev litovske prestolnice, ki je nastal med letoma 1380 in 1390 ter ga hrani Arhiv Republike Slovenije.

Zadnji dan obiska, v sredo, bo predsednik DZ z delegacijo, v kateri sta tudi poslanca Danijel Krivec (SDS) in Peter Vilfan (DeSUS), obiskal univerzo v Vilniusu, kjer se bo srečal z rektorjem Arturasom Žukauskasom, nato pa še s študenti slovenskega jezika in profesorico Jeleno Konickajo.

Kot je povedal STA, bo univerzo obiskal tudi zato, da bi "razumel, zakaj lektorat slovenskega jezika tu več ne deluje". Menil je, da je bila to nespametna poteza, saj je imel lektorat dolgo tradicijo. Opozoriti je treba, da bi tovrstno prisotnost v Litvi bilo treba nadaljevati. Prav bi bilo, da bi lektorat znova vzpostavili, saj pogoji obstajajo, izmenjava na ravni kulture pa je enako pomembna kot na ravni gospodarstva, je še dejal.