Študent naj bo: Stroški študija v Sloveniji so na posameznih fakultetah različni

Študij v Sloveniji velja za brezplačnega, a vendar študentje plačajo vpisnino z raznimi dodatki za storitve, ki se od fakultete do fakultete razlikujejo. Za najdražje veljajo naravoslovne smeri, saj imajo višje stroške materiala, izpostavlja ŠOU v Ljubljani. Študentom pa so v finančno pomoč razne štipendije in številne ugodnosti v javnih storitvah.

Stroški, ki so povezani s študijem, so različni. Od neposrednih stroškov vpisnine ali šolnine, do stroškov študijske literature in drugega materiala potrebnega za študij. Sem štejemo na primer likovni material za študente Akademije likovne umetnosti in oblikovanja, glasbila in njihovo vzdrževanje za študente Akademije za glasbo ali stroški četrtega in nadaljnjega opravljanja izpitov, so pojasnili na Študentski organizaciji univerze (ŠOU) v Ljubljani. Stroški tovrstnega izpita so na ljubljanski univerzi kar 180 evrov, medtem ko Univerza v Mariboru zanj zaračuna 31,3 evra, primorska univerza pa 39,55 evra. Ceniki storitev univerz so objavljeni na spletni strani posamezne univerze.

Vsako leto lahko študentje kandidirajo za različne finančne pomoči

Študentje si lahko pomagajo z različnimi finančnimi pomočmi, med katere spadajo štipendije, ki so kot dopolnilni prejemek namenjene kritju stroškov v zvezi z izobraževanjem. V Sloveniji lahko dijaki in študenti vsako novo šolsko oz. študijsko leto kandidirajo za državno, kadrovsko, Zoisovo štipendijo, štipendijo za deficitarne poklice, štipendije za Slovence v zamejstvu ter štipendije za študij v tujini (Ad futura), je zapisano na spletni strani ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, kjer svetujejo tudi, da naj študenti vlogo za državno štipendijo oddajo v septembru, da bodo ob izpolnjevanju pogojev upravičeni do državne štipendije s prvim oktobrom.

Študentskim družinam pomaga tudi Fundacija študentski tolar. Študenti in študentke, ki imajo v času študija otroke, se namreč združujejo znotraj Kluba študentskih družin Slovenije, kjer si prizadevajo za urejen pravni status, socialno in ekonomsko varnost družine. Klub financira ŠOU v Ljubljani, ki razpisuje tudi denarno pomoč ter pomaga študentskim družinam, ki so v težji socialni situaciji. V letu 2016 so za razpis namenili 4000 evrov, posamezni družini pa pripada enkratni znesek v višini 400 evrov, izpostavljajo.

Za brezplačno pravno svetovanje študentom pa skrbi Zavod Študentska svetovalnica, ki poleg individualne obravnave in svetovanja mladim nudi tudi izobraževalna predavanja in delavnice. V sklopu Zavoda Študentska svetovalnica deluje tudi Študentska hiša SRCE, ki je na Kersnikovi 4 v Ljubljani in ponuja namestitev enajstim študentom ali študentkam. Namenjena je tistim, ki so se zaradi različnih okoliščin znašli v socialni stiski. Študentje so oproščeni plačila najemnine, plačati morajo le stroške bivanja, in sicer 50 evrov na mesec, posamezen študent ali študentka pa lahko v Študentski hiši SRCE preživi en študijski semester.

Številne ugodnosti za študente tudi v javnih institucijah

Za ugodno dodatno izobraževanje študentov imajo ti v Ljubljani na voljo Zavod ŠOLT, ki študentom nudi jezikovne in strokovne tečaje po subvencionirani ceni.

Študentske organizacije univerz v Ljubljani, Mariboru in na Primorskem čez leto organizirajo tudi več projektov, izletov in strokovnih izobraževanj po subvencionirani ceni ali celo brezplačno, zato študentom predlagajo, naj spremljajo njihovo spletno stran ali Facebook stran, kjer bodo sproti obveščeni o vseh ugodnostih, ki jim pripadajo s statusom študenta.

Tudi pri javnih storitvah imajo študenti številne ugodnosti. V določeni meri se te nanašajo na posamezne fakultete in so pri tem usmerjene v pripadajoče stroke, saj se fakultete same dogovarjajo za popuste pri določenih storitvah, je izpostavil ŠOU in kot primer navedel študente Akademije za glasbo, ki imajo popuste v glasbenih institucijah. Tudi javne institucije same uravnavajo svojo ponudbo za študente, je pa kar nekaj takšnih, ki priznajo študentom poseben popust. Tu gre predvsem za muzeje, gledališča, telekomunikacijske storitve, študentom prilagojene cene imajo tudi nekatere trgovine, ponudniki športnih dejavnosti in podobno.

V Sloveniji je za študente uveden tudi sistem subvencionirane študentske prehrane, do katere je upravičen vsak, ki ima status študenta in se izobražuje na višji strokovni šoli ali visokošolskem zavodu RS ter ni zaposlen oz. vpisan v evidenco brezposelnih oseb na Zavodu RS za zaposlovanje. Za identifikacijo pri koriščenju subvencionirane študentske prehrane lahko študent uporablja mobilni telefon ali kartico s čipom, subvencijo pa lahko koristi pri kateremkoli ponudniku subvencionirane študentske prehrane po vsej Sloveniji, ne glede na kraj študija.

Mesečno število subvencij je enako številu delovnih dni v mesecu, študent pa lahko v tekočem mesecu koristi tudi subvencije, ki so mu preostale iz preteklih dveh mesecev. Dnevno se lahko koristita največ dve subvenciji, s časovnim razmakom štirih ur, je zapisano na spletni strani Študentske organizacije Slovenije (ŠOS).

V določeni meri je subvencioniran tudi javni prevoz študentov, tako v mestnem kot medkrajevnem prometu.