Ministrstvo v luči grožnje z referendumom nadaljuje postopke v zvezi z drugim tirom

Ministrstvo za infrastrukturo v luči napovedi vložitve podpisov za sprožitev referendumskih aktivnosti za zakon o drugem tiru nadaljuje z aktivnostmi, da bi z deli na terenu začeli še letos. Podpisov je po besedah pobudnika referendumske kampanje Vilija Kovačiča dovolj, ministrstvo pa opozarja, da lahko referendum Slovenijo stane kredibilnosti.

Zgodovina projekta drugi tir je dolga več kot dve desetletji, a nova železniška povezava med Divačo in Koprom dlje od študij in analiz donedavnega ni prišla. Vlada Mira Cerarja je drugi tir označila za prioritetni projekt vlade in pridobila gradbeno dovoljenje, začela z gradnjo izvlečnega tira, se povezala z zalednimi državami in pridobila podporo Evropske investicijske banke (EIB) ter Evropske komisije.

Vlada se je projekta lotila s pripravo posebnega zakona, ki ga je moral DZ zaradi odložilnega veta državnih svetnikov potrjevati dvakrat. Svetniki pa niso edini, ki so poskušali zakon zaustaviti.

Na to, da je pomanjkljiv, nima zaprte finančne konstrukcije. niti ne opredeljuje natančno, na kakšen način bodo v projektu sodelovale zaledne države, so vse od njegove predstavitve opozarjali v civilni iniciativi Svet za nadzor projekta drugi tir, pa tudi v parlamentarni opoziciji. Izpostavljali so tudi, da zakon predvideva gradnjo enotirne proge, po njihovem mnenju pa bi bila bolj smiselna dvotirna proga. Možnost gradnje slednje na ministrstvu še preučujejo.

Poleg kritik na račun zakona se je pojavilo tudi več alternativnih različic, kako bi bil lahko drugi tir zgrajen. Eno od njih so pripravili v skupini pod vodstvom predstojnika katedre za konstruiranje in transportne sisteme z ljubljanske fakultete za strojništvo Jožeta Duhovnika. Slednjo so podprli v Krajevni skupnosti Črnega Kala, saj je po njihovem mnenju primernejša.

Na ministrstvu in vladni koaliciji po drugi strani poudarjajo, da so projekt po 20 letih premaknili z mrtve točka, drugi tir pa bo omogočil razvoj logistike, gospodarstva in predvsem Luke Koper, ki ji konkurirata sosednji pristanišči v Trstu in na Reki.

Zaradi močnega nasprotovanja zakonu so na ministrstvu z deležniki organizirali več sestankov in zakon pred njegovo potrditvijo v DZ dopolnili. Med drugim so dodali, da bo v projektno-finančnem svetu sedel član civilne družbe, prav tako so za Luko Koper znižali višino predvidene takse na pretovor. V zakon so po usklajevanjih zapisali tudi, da se s pripravljalnimi deli ne sme začeti, preden ne bodo odobrena sredstva z razpisa, na katerega se je Slovenija prijavila februarja.

Podpise bo Kovačič vložil v ponedeljek

Slovenija se namerava sicer s projektom na nov razpis - tokrat gre za t. i. blending razpis - prijaviti do 14. julija, a lahko to ogrozi napovedana vložitev podpisov za sprožitev referendumskih aktivnosti. Podpise je zbiral predsednik civilne iniciative Davkoplačevalci se ne damo Vili Kovačič, kot je pojasnil, jih ima doslej okoli 4000. Kovačič bo podpise v DZ vložil v ponedeljek, predsednik DZ Milan Brglez pa bo moral nato razpisati 35-dnevni rok za zbiranje 40.000 podpisov za referendum.

To bo za Kovačiča trši oreh, če mu uspe, pa bo projekt drugi tir za vlado najverjetneje zaključen. Nekaj podpisov so prispevali tudi v Svetu za civilni nadzor projekta drugi tir, kjer so se z ministrstvom glede projekta že večkrat srečali. Kot je v imenu civilne iniciative za STA pojasnil njen član Emil Milan Pintar, je Kovačič s tem, ko je državni svet na zakon vložili veto in so podpisi, ki jih do tedaj zbral, postali neveljavni, zamudil priložnost, da se oblikuje širši organizacijski odbor z več predstavniki subjektov civilne družbe.

Kot je dodal Pintar, "sta se ob tem v zbiranje aktivno vključili dve politični stranki (SDS in GOD), zaradi česar se vsiljuje vprašanje, ali je v ospredju referendumske zahteve sploh še projekt oz. zakon, ali pa se je začelo klasično politično prerivanje med koalicijo in opozicijo, ki problem drugega tira postavlja na drugi oz. slepi tir".

Na to, da drugi tir ne bi smel postati tema predvolilnega boja, je v intervjuju za STA pred dnevi opozoril tudi premier Miro Cerar, ki je obenem tako kot Leben opozoril, da bi referendum Slovenijo lahko stal lahko kredibilnosti. Leben je pojasnil, da so na ministrstvu in družbi 2TDK v zaključni fazi priprav za prijavo projekta drugi tir na julijski razpis, a bi bila prijava v primeru vložene referendumske pobude nerelevantna. Kot je opozoril, ob takšnem scenariju nepovratnih evropskih sredstev, ki jih nujno potrebujemo za izvedbo projekta drugi tir, ne bi dobili.

Metod Dragonja iz podjetja 2TDK, na katerega zakon o drugem tiru prelaga vlogo investitorja, je pojasnil, da problem problem predstavlja to, da brez uveljavitve zakona ne bomo pridobili načelne podpore in podpore Evropske investicijske banke, s tem pa se nam zelo zmanjšajo možnosti, da bomo pridobili sredstva v okviru razpisa.

Leben je tudi danes izpostavil potrebo po drugem tiru, saj bo prinesel koristi tako za Slovenijo kot širši prostor. Pojasnil je, da sicer na Jaspersu trenutno poteka analiza stroškov in koristi, ki jih bo prinesel drugi tir, številke pa po besedah Lebna optimistične. Neuradno bi drugi tir od leta 2030 dalje letno prinesel okoli 80 milijonov evrov koristi, pri čemer bi tretjina ostala v Sloveniji, ostali dve pa evropskemu trgu.

Ali bodo delavci še letos začeli s pripravljanjem terena za gradnjo drugega tira ali pa bo projekt v predalu najverjetneje počakal drugo politično garnituro, bo jasno ob začetku poletja.