Umar: Napredek pri gospodarskem razvoju in blaginji, manj pritiska na okolje

Slovenija po poslabšanju v krizi zadnja leta napreduje na področju gospodarskega razvoja in blaginje prebivalstva, manjši so tudi pritiski na okolje, v Poročilu o razvoju 2017 ugotavlja Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar). S poročilom se je danes seznanila vlada.

Po gospodarski krizi se od leta 2014 gospodarska slika izboljšuje, obnovilo se je dohitevanje gospodarsko razvitejših držav. "Okrevanje je omogočilo izboljševanje materialnega položaja prebivalstva, na kakovost življenja pa ugodno vpliva tudi relativno dobra dostopnost do javnih storitev," ugotavlja Umar.

BDP se je leta 2016 povečal tretje leto zapored in se že zelo približal predkrizni ravni. Ob tem pa rast produktivnosti, ki zlasti ob demografskih spremembah postaja ključna za nadaljnje dohitevanje razvitejših držav, ostala precej pod povprečjem predkriznega obdobja.

Raven izobrazbe prebivalstva se je precej izboljšala, struktura vpisa po področjih izobraževanja pa se je začela spreminjati v smeri večje usklajenosti s potrebami trga dela. "Kljub temu bo zaradi manjše ponudbe delovne sile kot posledice demografskih sprememb v prihodnje izziv zagotoviti zadosten obseg in ustrezno strukturo zlasti visoko izobražene delovne sile. To je pomembno tudi z vidika inovacijske aktivnosti podjetij, ki ostaja nizka," ugotavlja Umar.

Poslovni sektor je precej povečal vlaganja v raziskave in razvoj, sodelovanje z raziskovalnim sektorjem pa je skromno. Tudi še vedno nizek delež terciarno izobraženih v podjetniškem sektorju upočasnjuje odziv podjetij na uvajanje sodobnih tehnologij in digitalizacijo. Delež hitro rastočih podjetij že nekaj let stagnira na izjemno nizki ravni. Nespodbudno je tudi nekajletno zmanjševanje vlaganj javnega sektorja v razvojno-raziskovalno dejavnost, saj zmanjšuje zmogljivosti raziskovalnih institucij, da ostanejo v stiku z razvojem novih znanj, opozarja Umar.

Javnofinančni primanjkljaj se je do leta 2016 zmanjšal na 1,8 odstotka BDP, prvič po sedmih letih se je znižal tudi dolg sektorja država. K pozitivnim gibanjem so prispevale ugodne makroekonomske razmere, pa tudi ukrepi za omejevanje rasti izdatkov in povišanje prihodkov. A zaradi začasne narave nekaterih ukrepov v preteklih letih in zaradi demografskih sprememb izziv ostaja dolgoročno vzdržna konsolidacija. Po sanaciji se je povrnila tudi stabilnost bančnega sistema. Izboljšal se je poslovni rezultat bank, v letu 2016 se je umirilo upadanje kreditne aktivnosti.

Razpoložljivi dohodek prebivalstva se je z rastjo zaposlenosti in plač povečal tretje leto zapored. Zmanjševati se je začelo tudi tveganje socialne izključenosti, ki je sicer tudi v času krize ostalo nižje kot v EU. Neenakosti v dohodkih so ostale nizke, vendar pa je segmentacija trga dela, ki prizadene predvsem mlade, visoka.

Zaradi razvejanosti javnih institucij in pretežno javnega financiranja je dostopnost do javnih storitev v mednarodnem merilu še relativno visoka, vendar se zmanjšuje. Na kakovost življenja pa bo poleg krepitve gospodarskega potenciala v prihodnje vse bolj vplivala sposobnost prilagoditve demografskim spremembam, ocenjuje Umar.

Napredek je bil narejen pri zmanjševanju obremenjevanja okolja. Zmanjšali so se izpusti toplogrednih plinov in poraba energije, je pa oboje glede na enoto BDP še vedno nad povprečjem EU. "Problematičen je predvsem velik negativen vpliv povečevanja cestnega prometa in odsotnost ukrepov za njegovo učinkovitejše reševanje. Slovenija kljub izboljšanju za EU zaostaja tudi v porabi surovin na enoto BDP," ugotavlja Umar.

Ob ugodnih naravnih danostih pa sta v primerjavi z EU dosežena večja deleža obnovljivih virov energije in ekološke obdelave kmetijskih zemljišč, a so zastavljeni cilji na obeh področjih še višji. Količina nastalih komunalnih odpadkov na prebivalca je kljub povečanju v zadnjih nekaj letih manjša in hkrati se je tudi ravnanje z njimi precej izboljšalo. Za prehod v zeleno gospodarstvo, ki bo omogočal njegovo konkurenčnost in blaginjo prebivalstva brez večje škode za okolje, pa bo potrebno obstoječo proizvodnjo in potrošnjo spremeniti v bolj trajnostne oblike.

Umar tudi priporoča, da mora biti ukrepanje v prihodnje, da bi se blaginja prebivalstva nadalje izboljšala, usmerjeno v dvig produktivnosti z učinkovito uporabo tehnološkega napredka in znanja, celovite prilagoditve spremenjeni demografski strukturi prebivalstva (zlasti na področju trga dela in migracijske politike, sistemov socialne zaščite, izobraževanja in usposabljanja, prilagajanja delovnih procesov, spodbujanja zdravega načina življenja ter bivalnih razmer in prometne ureditve), hitrejši prehod v zeleno gospodarstvo ter povečanje učinkovitosti države in njenih institucij za podporo in spodbujanje razvoja.