Ob Dnevu svobode medijev o razmerah v slovenskih medijih

Ob dnevu svobode medijev tako v Društvu novinarjev Slovenije kot Združenju novinarjev in publicistov (ZNP) kritično ocenjujejo razmere na slovenskem medijskem trgu. V društvu z zaskrbljenostjo ugotavljajo, da se mediji z vsebinami, zapakiranimi v novinarske, vse bolj podrejajo diktatu oglaševalcev. V ZNP pogrešajo pluralnost medijev.

V Društvu novinarjev Slovenije (DNS), ki se je v izjavi navezalo na hrvaško televizijsko serijo Časnik, ki jo trenutno predvaja Radiotelevizija Slovenija, ugotavljajo, da so tudi razmere na slovenskem medijskem trgu vse bolj balkanske - v najbolj negativnem pomenu te besede. Delno zato, ker je Slovenija od Balkana navajena prevzemati sporne prakse. Delno pa tudi zato, ker so takšni globalni medijski trendi.

Kazalniki medijske svobode so se namreč, navajajo v DNS, po letošnji oceni organizacije Novinarji brez meja poslabšali v skoraj dveh tretjinah od 180 držav na seznamu, tudi v demokratičnih družbah, "kjer se krepijo napadi politikov na novinarje, kjer vlade krepijo pooblastila tajnih služb in grozijo žvižgačem". Slovenija je na lestvici pridobila tri mesta, vendar v DNS kljub temu z zaskrbljenostjo ugotavljajo, da se mediji z vsebinami, zapakiranimi v novinarske, vse bolj podrejajo diktatu oglaševalcev. In to vsi, brez izjem.

Pritiski lastnikov medijev, ki si ne želijo konfliktov z nosilci moči, na novinarje se stopnjujejo. Pada tudi raven etičnih standardov, predvsem v tabloidih, ki vse bolj pogosto izvajajo uredniško politiko "vsako truplo šteje". Kljub obsodbam Novinarskega častnega razsodišča nadaljujejo s prakso razgaljanja zasebnosti žrtev nesreč in družinskih tragedij, ki niso javne osebnosti, tudi s pomočjo kraje slikovnega gradiva z družbenih omrežij, so kritični v društvu novinarjev.

A obenem v društvu poudarjajo, da so tudi v Sloveniji še vedno dobri novinarji. Konec leta 2016 je bilo novinarjev v Sloveniji 2295, 18 več kot leto prej. Število samozaposlenih novinarjev se je znižalo za 47, še vedno pa jih je za skoraj tretjino celotne novinarske skupnosti. Dobri novinarji so tudi na Hrvaškem, v Srbiji, drugod po Balkanu in po svetu, kar dokazujejo številne mednarodne nagrade, ki so v preteklem letu romale tudi v ta del sveta.

V DNS opozarjajo, da novinarji za vztrajanje v poklicu - tudi v tradicionalnih medijih - rabijo sistemske in delovne pogoje, ki edini lahko zagotavljajo poglobljeno, etično in odgovorno novinarstvo. "Prihodnost je namreč lahko tudi svetla, če ima država jasno medijsko politiko, če se novinarji in uredniki stalno izobražujejo, če skupaj z lastniki razpravljajo o novih poslovnih modelih, ki vključujejo tudi zavezništvo z javnostjo, predvsem pa, če medijska poslovodstva skrbijo za prodajo novinarskih vsebin, ne pa za trgovanje z medijskimi agendami, kot je pri nas že vsakdanji običaj," so navedli v DNS.

Kot so še zapisali ob koncu izjave, so mediji odgovornost vseh - politike, gospodarstva in javnosti. Celotna družba pa bi se morala zavedati, da, kot pravi legendarni preiskovalni novinar Nick Davies, "ni nadomestka za pravo novinarstvo".

Predsednik ZNP Tino Mamić pa je ob dnevu svobode medijev za STA opozoril, da so mediji okno, skozi katerega ljudje opazujemo družbo in svet. "V slovenskem primeru je to okno podobno ozkemu vitraju, skozi katerega vidimo svet v nepravilnih barvah. Vse je v rdeče-oranžnih odtenkih, ki so letos še bolj intenzivni kot leta 1989," ocenjuje Mamić, ki izpostavlja, da dominantni mediji kažejo zlagano in popačeno podobo resničnosti. Dokler mediji ne bodo pluralni, pa se po njegovih besedah v politiki, gospodarstvu in sodstvu ne bo nič spremenilo.

Organizacija Novinarji brez meja ugotavlja, da je svoboda medijev pod pritiskom tudi v demokratičnih državah in da se položaj novinarjev in neodvisnih medijev po svetu poslabšuje. Da je svoboda medijev lani nazadovala in je na najnižji ravni v zadnjih 13 letih, ter da nadzor oblasti nad mediji, tudi prek meja, ogroža novinarsko delo tako v demokratičnih kot avtoritarnih državah, opozarja tudi organizacija Freedom House.

Freedom House je Slovenijo ocenil kot medijsko svobodno državo - med 199 državami in ozemlji sveta je ohranila 33. mesto. Na seznamu organizacije Novinarji brez meja je Slovenija na 37. mestu. Organizacija ocenjuje, da novinarji v Sloveniji lahko v glavnem poročajo svobodno, pri raziskovanju korupcije in drugih občutljivih temah pa lahko računajo na pritisk politike in vplivnih gospodarstvenikov.

Raziskava Sveta Evrope kaže, da so novinarji v Evropi pogosto izpostavljeni nepooblaščenemu poseganju v njihovo delo, vključno z ustrahovanjem in nasiljem. Zaradi tega je številne strah, kar ima za posledico samocenzuro. Skoraj tretjina od 940 v raziskavi sodelujočih novinarjev je v zadnjih treh letih doživela fizičen napad zaradi svojega dela. Največ, kar 69 odstotkov, pa se jih je v tem času soočilo s psihološkimi pritiski, kot so ustrahovanje, grožnje, obrekovanje in poniževanje. Tarče fizičnega napada so najpogosteje novinarji, ki poročajo iz Turčije ali Južnega Kavkaza, so se pa z njim soočili tudi nekateri v državah članicah EU.

Druga najpogostejša oblika poseganja v delo novinarjev je nadlegovanje na spletu, katerega tarča je bilo 53 odstotkov vprašanih. Večinoma je šlo za očitke o pristranskosti, osebne napade, javno obrekovanje in poskuse očrnitve v javnosti.

Mednarodni dan svobode medijev, ki ga zaznamujemo 3. maja, je generalna skupščina ZN razglasila leta 1993, namenjen pa je ovrednotenju medijske svobode po svetu, osveščanju o pomenu neodvisnosti medijev in spominu na novinarje, ki so med opravljanjem svojega dela izgubili življenje.