Notranja ministrica v pismu komisarjema zahtevala konec nadzora na slovensko-avstrijski meji

Notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar je danes poslala pismo prvemu podpredsedniku Evropske komisije Fransu Timmermansu in evropskemu komisarju za migracije, notranje zadeve in državljanstvo Dimitrisu Avramopulosu, v katerem je poudarila, da bi bilo ponovno podaljšanje nadzora na slovensko-avstrijski meji neupravičeno.

Ministrica je v pismu zapisala, da bo Slovenija morebitnemu predlogu Evropske komisije za ponovno podaljšanje nadzora, ki velja do 12. maja, odločno nasprotovala in zahtevala konkretne utemeljitve ter razloge za takšno odločitev, na osnovi katerih se bo odločalo o nadaljnjih ukrepih.

Kot je poudarila Györkös Žnidarjeva, nadzor na avstrijsko-slovenski meji povzroča stalne zastoje vozil, ki čakajo na prestop meje, predvsem pred predorom Karavanke, kjer pričakuje, da bodo v primeru podaljšanja nadzora razmere še posebej kritične v času poletnih počitnic.

Nadzor "ovira prost pretok oseb, povzroča gospodarsko škodo in negativno vpliva na sodelovanje obmejnih regij", v pismu opozarja ministrica, ki ugotavlja, da pregledi na notranji meji z Avstrijo v času od uvedbe začasnega nadzora niso prinesli pomembnejših ugotovitev v smislu varnostnih tveganj.

Statistični podatki o nedovoljenih prehodih na avstrijsko-slovenski notranji meji kažejo, da so avstrijski varnostni organi v celem letu 2016 v Slovenijo vrnili 76 tujcev, letos do današnjega dne pa le 11, navaja Györkös Žnidarjeva. "Zanemarljive številke nedovoljenih prehodov notranje slovenske meje dokazujejo, da so naši ukrepi na meji učinkoviti," je zatrdila ministrica.

Györkös Žnidarjeva je odgovorila tudi na pismo, ki ji ga je Avramopulos poslal glede sprememb zakona o tujcih. Ponovno je poudarila, da gre za enega od dodatnih ukrepov Slovenije za zagotovitev visoke stopnje zaščite schengenskega območja. Novela zakona o tujcih je bila sprejeta izključno za primere, če bi se Slovenija soočila z neproporcionalnimi migracijskimi pritiski, ki bi povzročili ogroženost javnega reda in notranje varnosti, kar bi lahko privedlo do nedelovanja ključnih državnih institucij, je zagotovila.

"Temeljni namen tega 'spečega' zakona je torej preprečiti takšno situacijo in državi omogočiti, da bo tudi v spremenjenih razmerah lahko učinkovito upravljala množično nedovoljeno priseljevanje in zagotavljala ustrezno obravnavo prosilcem za mednarodno zaščito, ki se bodo že nahajali na slovenskem ozemlju." je pojasnila. Gre za skrajni ukrep za zavarovanje notranjega reda in varnosti v državi, ki bi se uporabil samo, če vsi preostali ukrepi zaradi izjemnega migracijskega pritiska ne bi zadostovali.

Györkös Žnidarjeva pričakuje, da bodo od Evropske komisije dobili jasna pojasnila, kako in katere rešitve, vsebovane v pravnem redu EU, lahko uporabimo za obvladovanje migracijskih tokov v obsegu, s kakršnim smo bili soočeni v obdobju od septembra 2015 do marca 2016.