Tudi nadzorniki Luke Koper nasprotujejo vladnemu predlogu zakona o drugem tiru

Nadzorni svet Luke Koper je na današnji seji obravnaval vladni predlog zakona o drugem tiru. Podobno kot uprava, tudi nadzorniki menijo, da bi lahko sprejetje zakona, kakršen je bil v javni obravnavi, privedlo do zastoja začetka gradnje. Nadzorniki podpirajo tudi načrte uprave za uporabo lanskega bilančnega dobička.

Luka Koper je na spletni strani Ljubljanske borze objavila, da nadzorni svet enotno stoji na stališču, da je drugi tir potrebno čim prej zgraditi. Kot piše v sporočilu, pa apelirajo na vse deležnike, da se predlog zakona oblikuje tako, "da bo zakonit in hkrati iz finančnega vidika vzdržen za Luko Koper".

V zakonu je med viri za odplačevanje posojil med drugim predvidena taksa na pretovor v Luki Koper. V podjetju so izračunali, da bi seštevek predvidene takse po blagovnih skupinah na podlagi podatkov o pretovoru za lani skupaj znašal 17,9 milijona evrov, kar bi, kot so pred dnevi zapisali v podjetju, za Luko pomenilo, da ne bi mogla več vlagati v razvoj pristanišča in bi srednjeročno začela izgubljati konkurenčne prednosti glede na svoje tekmece.

Nadzorni svet je podal tudi soglasje predlogu uprave o uporabi bilančnega dobička, ki je na zadnji dan lanskega leta znašal 20,32 milijona evrov. Skupščina bo tako odločala o njunem predlogu, da se del bilančnega dobička v višini 13,44 milijona evrov uporabi za izplačilo dividend v bruto vrednosti 0,96 evra na navadno delnico, preostanek bilančnega dobička v znesku 6,88 milijona evra pa ostane nerazporejen.

Predsednik uprave Dragomir Matić je ob potrditvi letnega poročila ocenil, da je skupina Luka Koper danes med najbolj uspešnimi v svoji branži, v mednarodnem merilu, z donosnostjo na kapital, ki je v letu 2016 dosegla 13,9 odstotka. Rezultat smo v zadnjih treh letih, ko smo tudi z okrepljenimi naložbami v pristaniške zmogljivosti pospešili rast pretovora, več kot početverili, je dejal.

Nadzorni svet se je na seji seznanil še z elaboratom upravičenosti naložbe v izgradnjo garažne hiše za potrebe profitnega centra Terminal za avtomobile in RO-RO ter podal soglasje k izvedbi 18,9 milijona evrov vredne naložbe.