Delodajalci zavračajo zadnji osnutek sprememb delovne zakonodaje

Zadnji osnutek sprememb delovne zakonodaje je močno razočaral delodajalsko stran, ki ga zato povsem zavrača. Predstavniki gospodarstva so prepričani, da predlagane spremembe ne ustrezajo ciljem izhodiščnega dokumenta Za dostojno delo. Nekaj pripomb imajo tudi na sindikalni strani. Ministrstvo za delo bo zato najverjetneje zagnalo nova pogajanja.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je minuli teden pogajalsko skupino za delovno zakonodajo, ki deluje v okviru Ekonomsko-socialnega cveta (ESS), seznanilo z odločitvijo, da iz predlaganih sprememb izvzame predlog redefinicije odpovednega razloga nesposobnosti, ki je sprožil številne kritike pri delodajalcih in delojemalcih.

Socialnim partnerjem je naknadno posredovalo nov osnutek sprememb zakonov o delovnih razmerjih, o urejanju trga dela in o inšpekciji dela, ki pa po informacijah STA večjih sprememb z izjemo umika redefinicije glede na predhodne rešitve ni prinesel.

Ministrstvo je želelo, da se socialni partnerji opredelijo do predlogov, rok za pripombe pa se je iztekel v sredo. Četudi je vladni resor, na čelu katerega je Anja Kopač Mrak, po informacijah STA želel, da sestankov pogajalske skupine ne bi bilo več in da bi osnutek delovne zakonodaje počasi romal v medresorsko usklajevanje, pa pogajanj skoraj zagotovo še ne bo konec.

Delodajalci namreč predlagane spremembe v tej fazi povsem zavračajo, je za STA povedal generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetništva Slovenije Igor Antauer. Kot je pojasnil, predlogi ne ustrezajo ciljem dokumenta Za dostojno delo, ki je bil izhodišče za začetek razprave o reformi trga dela.

Kopač Mrakova v osnutke zakonov ni vključila ničesar, kar je bilo obljubljeno, je razočaran predstavnik delodajalcev. Rešitve ne prinašajo nobene dodane vrednosti, je dodal.

Delodajalci so zato že pisali ministrici in premierju Miru Cerarju, posledično pa naj bi bil na obzorju nov zagon pogajanj posebne skupine ESS.

Novega sestanka si sicer želijo tudi sindikati, je za STA poudaril predsednik Konfederacije sindikatov Pergam Slovenije Jakob Počivavšek. Kot je navedel, jih moti še nekaj predvidenih rešitev.

Med bolj problematičnimi je denimo še vedno predlog, ki narekuje, da bi tudi v primeru sporazumne prekinitve delovnega razmerja delavcu pripadlo denarno nadomestilo za primer brezposelnosti v polni višini in trajanju glede na posameznikovo zavarovalno dobo oz. največ šest mesecev, plačal pa bi ga delodajalec.