Cerar: Sloveniji ni treba skrbeti zaradi Evrope več hitrosti

Voditelji 27 članic EU so danes v Bruslju razpravljali o prihodnosti brez Velike Britanije, pri čemer so največ pozornosti namenili konceptu Evrope več hitrosti. Slovenija je v skupini najbolj integriranih članic in z vidika slovenskih interesov razprava o Evropi več hitrosti ni nekaj, kar bi nas moralo skrbeti, je poudaril premier Miro Cerar.

Največ govora je bilo o tem, kaj pomeni Evropa več hitrosti in ali jo želijo spodbujati v prihodnje. Vsi so ugotovili, da je Evropa več hitrosti dejstvo, kajti članice se znotraj Evrope različno intenzivno povezujejo, je pojasnil premier.

"Slovenija je udeležena prav v vseh oblikah poglobljenega sodelovanja. Smo v skupini najbolj integriranih članic, kar je vsekakor velika prednost za naš razvoj znotraj EU," je poudaril.

Zato z vidika slovenskih interesov razprava o Evropi več hitrosti po Cerarjevih besedah ni nekaj, kar bi moralo Slovenijo skrbeti. "Nasprotno, to je razprava, v kateri lahko polno sodelujemo z lastno vizijo in idejami za skupni razvoj," je izpostavil.

Pri tem je po njegovih besedah pomembno zagotoviti, da se ne bi med nekaterimi članicami in državljani ustvarjala zaskrbljenost, da bi lahko Evropa več hitrosti pomenila, da bi šle nekatere države v razvoju naprej, druge pa bi zaostale ali bile izločene iz EU.

"Ko se govori o ideji različnih hitrosti, se govori samo o tem, da se lahko članice samostojno odločajo, v katerem delu integracije EU bodo ustvarile ožje sodelovanje," je poudaril Cerar. Pri tem je pomembno, da mora takšno sodelovanje soglasno potrditi celotna EU.

Slovenski premier v tem konceptu ne vidi nevarnosti razgradnje Evrope. Kot zelo pomembno izpostavlja, da tudi natančneje izdelan koncept več hitrosti ne sme pomeniti rahljanja unije, ampak enotno unijo, ki gre v isto smer, pri čemer lahko članice ubirajo različne poti, a ob soglasju vseh.

Razprava o krepitvi koncepta Evrope več hitrosti sicer unijo še čaka v prihodnjih mesecih, danes niso bili načrtovani nikakršni dokončni sklepi o tem; to je bil le del razprave o tem, kaj naj vsebuje rimska izjava, je pojasnil premier.

Ta izjava naj bi po Cerarjevih besedah vključevala opis dosedanjih dosežkov unije, poudarek evropskih vrednot in opredelitev ciljev za prihodnost, pri čemer je največ razprave o ciljih.

Evropa mora biti varna in solidarna, to mora biti Evropa razvoja, ki se na vseh področjih modernizira in napreduje, to mora biti Evropa socialnih vrednot in enakih možnosti, je izpostavil slovenski premier.

EU se bo na podlagi današnjih smernic voditeljev lotila priprave rimske izjave.

Cerar je ob tem izpostavil, da pričakuje v Sloveniji kakovostno in intenzivno razpravo o prihodnosti unije 27 članic, ne le na vladni ravni, ampak tudi v parlamentu in civilni družbi, tako da bo lahko Slovenija prispevala s predlogi, kako je lahko Evropa še učinkovitejša, uspešnejša in boljša za državljane.

Evropa že deluje po načelu več hitrosti. Najbolj očitna primera sta schengen in evro, a zakonodaja omogoča tudi možnost okrepljenega sodelovanja na področjih, kjer je za napredek potrebno soglasje, vendar tega ni mogoče doseči, skupina članic pa kljub temu želi naprej.

EU se je doslej za okrepljeno sodelovanje odločila na štirih področjih: čezmejne razveze, patent, davek na finančne transakcije in premoženjskih razmerjih med zakonci ali partnerji iz različnih članic unije.

Pripravlja pa se tudi na okrepljeno sodelovanje pri vzpostavljanju evropskega javnega tožilstva. Voditelji so na tokratnem vrhu potrdili, da soglasja na tem področju ni mogoče doseči, kar utira pot do okrepljenega sodelovanja.

Slovenija je po Cerarjevih besedah v skupini 17 držav, ki so o tem pripravljene resno razpravljati in pod določenimi pogoji ta projekt tudi podpreti.

To je dober primer zgodbe, kako se gradijo povezave okrepljenega sodelovanja, ki nikogar ne izključujejo in ne ovirajo delovanja unije kot celote, je sklenil premier.