Kandidatu za generalnega državnega tožilca Šketi podpora mandatno-volilne komisije DZ

Mandatno-volilna komisija je z 10 glasovi za in petimi proti podprla imenovanje Draga Škete za generalnega državnega tožilca. V razpravi so o kandidatu razpravljali zgolj poslanci SDS, ki so mu očitali predvsem njegovo domnevno sporno vlogo pri pregonu Franca Kanglerja. Napovedali so, da njegovega imenovanja ne bodo podprli.

V uvodu seje, ki jo je mandatno-volilna komisija DZ opravila skupaj z odborom za pravosodje kot zainteresiranim delovnim telesom, je predsednik državnotožilskega sveta Boris Ostruh predstavil razloge, zaradi katerih so se odločili Šketo predlagati za prvega moža tožilstva. Kot je povedal, jih je med drugim prepričal njegov strateški program dela. "Ta je pokazal poznavanje tematike in veliko širino kandidata, ki natančno, konkretno in izčrpno obravnava vsa področja dela tožilstva," je dejal.

Prepričal jih je tudi pogovor s Šketo, v katerem je ta "nastopil prepričljivo, iz njegovega nastopa pa je bilo razvidno, da mu je delovanje tožilstva dobro poznano". "Ocenjujemo, da je ustrezno strokovno usposobljen in ima ustrezno strokovno integriteto," je dejal.

Šketa je v svojem nastopu kot prioriteto vseh prioritet dela izpostavil pregon gospodarskega kriminala. Posebno pozornost namerava posvetiti tudi pregonu kaznivih dejanj, storjenih nad najranljivejšimi skupinami, kot so denimo otroci in mladoletniki, pregonu sovražnega govora in pregonu nespoštovanja pravic delavcev.

Poudaril je potrebo po enotni politiki pregona kaznivih dejanj, kot tudi, da postopki na sodiščih, pa tudi samemu tožilstvu, tečejo hitreje. V ta namen bo treba "razmišljati o razbremenitvi najbolj obremenjenih tožilstev in prenosu zadev na manj obremenjena", je dejal.

Šketa podpira pripravo meril za določanje uspešnosti tožilcev, prav tako dosledno evidentiranje njihovih napak. "Moj osebni izziv je, da bo delo tožilstva učinkovito oziroma da ga spravimo na višjo raven," je dejal.

V splošni razpravi so v SDS Šketi očitali predvsem njegovo vlogo pri odvzemu mandata državnega svetnika nekdanjemu mariborskemu županu Kanglerju. Franc Breznik je opozoril, da je Šketa kot vodja mariborskega tožilstva leta 2014 državni svet obvestil, da je bil Kangler obsojen na zaporno kazen, daljšo od šestih mesecev, in sicer še preden je bil o tem obveščen sam Kangler in čeprav bi to moralo naredili sodišče. "To meče neko slabo luč na kandidata," je ocenil.

Anjo Bah Žibert je zanimalo, zakaj je mariborsko tožilstvo, ki ga vodi Šketa, v Kanglerjevem primeru predlagalo ravno sedemmesečno kazen zapora, kar je bilo ravno dovolj, da je izgubil mandat državnega svetnika. "Bili ste izjemno hitri in učinkoviti" ob dejstvu, da je verjetno na to, da se jih sprocesira, čakalo kar nekaj pomembnejših zadev, je dejala poslanka.

Šketa je zatrdil, da v nobeni zadevi, povezani s Kanglerjem, ni aktivno ali vsebinsko odločal. Obvestilo državnemu svetu o pravnomočni obsodbi Kanglerja pa je poslal, ker mu to možnost daje zakon. Kot je dejal, je v preteklosti na tak način (tudi v primeru začetih kazenskih pregonov) obveščal pristojne organe predvsem tam, kjer je šlo za nosilce javnih funkcij.

Evo Irgl je zanimalo, kakšno je stališče kandidata o pregonu tistih, ki so zakrivili povojne poboje. Opozorila je, da do zdaj za ta dejanja ni odgovarjal še nihče, "čeprav je šlo za zločin zoper človečnost, ki ne zastara". Šketa se je zavzel za pregon vseh kaznivih dejanj, v kolikor obstaja sum, da so bila storjena, posebej ko gre dejanja zoper človečnost.

Anže Logar pa je bil presenečen nad molkom koalicije, ki se ni vključila v razpravo. To očitno kaže, da ste zadovoljni s stanjem pravosodju, je dejal.