Luka Koper ostaja prvo kontejnersko pristanišče v Jadranu

Luka Koper ohranja primat največjega kontejnerskega terminala v Jadranu po številu kontejnerskih enot letno. Tako so v Kopru lani pretovorili skoraj 845.000 kontejnerskih enot ali za sedem odstotkov več kot leto prej. Ugoden trend se nadaljuje tudi letos, saj so v februarju zabeležili mesečni rekord 2,2 milijona ton skupnega pretovora.

Z omenjenimi primerjalnimi podatki so se severnojadranska pristanišča pod okriljem združenja NAPA, seznanili sredi tedna, ko je Luka Koper tudi prevzela predsedovanje združenju. Združenje, katerega člani so poleg Kopra še pristanišča Benetke, Trst in Reka, si je v letošnjem letu sicer zadalo cilj večje prepoznavnosti v okviru evropskih institucij ter skupne aktivnosti na področju različnih evropskih projektov, ter promocijo severnojadranske transportne poti, predvsem na Daljnem vzhodu, so pred dnevi sporočili iz Luke Koper.

Kopru so lani med omenjenimi pristanišči sledile Benetke s slabimi 606.000 pretovorjenimi kontejnerskimi enotami, Trst je dosegel dobrih 486.000, Reka pa dobrih 214.000 kontejnerskih enot pretovora.

Luka Koper je ob tem na straneh Ljubljanske borze objavila tudi dokumenta o poslovanju družbe v obdobju 2010-2016 ter o poslovanju primerljivih tujih pristaniških operaterjev, s katerimi se je že seznanil tudi nadzorni svet.

Iz prvega dokumenta med drugim izhaja, da se Luka Koper poleg primata v pretovoru kontejnerjev v severnem Jadranu uvršča med tri največje luke v Sredozemlju po pretovoru avtomobilov ter da predstavlja prvo luko za avstrijsko gospodarstvo.

V drugem poročilu se rezultate Kopra primerja s podatki dostopnih operaterjev, pri čemer gre pri nekaterih za mednarodne korporacije, ki upravljajo z več terminali po vsem svetu. Med drugim so v primerjavi zajeli hrvaški luki Ploče in Reka, grški Pirej, ter kontejnerska terminala v Trstu in Valencii.

Iz povzetka poročila med drugim izhaja, da je Luka Koper v letu 2015, za katerega obstajajo zadnji razpoložljivi podatki ostalih deležnikov v panogi, najvišjo maržo pri dobičku iz poslovanja pred amortizacijo, in sicer kar 37,6-odstotno, ter tretjo najvišjo donosnost kapitala, in sicer 10,5-odstotno.