Velika razstava del Egona Schieleja v dunajski Albertini

V dunajskem muzeju Albertina je na ogled velika razstava del avstrijskega slikarja Egona Schieleja. Združuje 160 umetnikovih stvaritev iz obdobja med 1910 in 1917. V tem času je Schiele ustvaril bogat opus, ki ga za zaznamujejo ekspresivnost, nemir, tesnoba, seksualnost, ljubezen in smrt.

Na razstavi so predstavljeni risbe, gvaši, akvareli, knjige in fotografije ter plakat, ki ga je Schiele zasnoval za 49. razstavo dunajskega društva Secesija.

Kot je po pisanju hrvaške tiskovne agencije Hina na novinarski konferenci povedal ravnatelj Albertine Klaus Albrecht Schroeder, v muzeju hranijo okoli 180 Schielejevih del iz vseh obdobij umetnikovega ustvarjanja, 13 knjižnih ilustracij, pisma in fotografije ter nekaj osebnih predmetov. Muzejski fundus je predstavljal izhodišče za razstavo, ki jo dopolnjuje približno 20 del iz drugih avstrijskih in svetovnih zbirk.

Postavitev je razdeljena v 15 tematskih sklopov. Dokumentira Schielejev umetniški razvoj ter vlogo njegovih prijateljev, umetniških kolegov in modelov. Med slednjimi je bila tudi njegova večletna sopotnica Wally Neuzil, ki jo je pozneje zapustil zaradi mlajše sosede in poznejše žene Edith Harm.

V zgodnjem obdobju je bil Schiele pod vplivom secesije in Gustava Klimta, ki je bil tudi njegov prijatelj in mentor, ter Oskarja Kokoschke. Že leta 1910 pa je razvil svoj lasten prepoznaven umetniški izraz v ekspresionističnem stilu. Na njegovim platnih so začela dominirati gola, bolna in deformirana telesa z močno izraženo seksualno energijo, s čimer je rušil moralne družbene konvencije na začetku 20. stoletja.

Nekonvencionalno je bilo tudi njegovo življenje, zaradi česar je izzval jezo tedanjih konzervativnih krogov. Zaradi erotičnih risb so ga obtožili širjenja pornografije in pohujševanja mladoletnih, zaradi česar je tudi 25 dni preživel v zaporu. V zaporu je ustvaril 120 del, ki jih prevevata tesnoba in žalost.

Schiele (1890-1918) se je s 16 leti vpisal na dunajsko likovno akademijo, a jo je po dveh letih zapustil ter z vrstniki ustanovil skupino Nova umetnost. Vrhunec umetniškega priznanja je doživel na 49. razstavi dunajske Secesije leta 1918. Njegov vzornik Klimt je umrl le nekaj tednov pred njenim odprtjem, nekaj mesecev zatem pa je umrl tudi Schiele, star 28 let. Kljub kratkemu življenju je ustvaril približno 330 oljnih slik ter več kot 2500 risb.

Kot še piše Hina, je razstava v Albertini uvod v obeleževanju 100. obletnice umetnikove smrti prihodnje leto. Razstava bo na ogled do 18. junija.