Čezatlantski odnosi po izvolitvi Trumpa v središču Münchenske varnostne konference

Središče svetovne politike bo prihodnje tri dni v Münchnu, kjer bo ob izjemni udeležbi svetovnih voditeljev in ministrov, tudi predsednika Boruta Pahorja, potekala ena najbolj kritičnih varnostnih konferenc doslej. Glavna tema je prihodnost čezatlantskih odnosov po menjavi oblasti v ZDA. Ameriško politiko bo predstavil podpredsednik Mike Pence.

Na letošnji konferenci, ki bo kot vedno posvečena osrednjim izzivom na področju mednarodne varnosti, pričakujejo prek 80 zunanjih in obrambnih ministrov, 30 predsednikov in premierjev ter številne voditelje mednarodnih organizacij.

Med pomembnejšimi udeleženci so poleg Pencea generalni sekretar ZN Antonio Guterres, predsednik Evropskega sveta Donald Tusk, generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg in nemška kanclerka Angela Merkel. Rusijo, Turčijo in Kitajsko bodo zastopali zunanji ministri, Sergej Lavrov, Mevlet Cavusoglu in Wang Yi. Iz Slovenije bosta v München odpotovala predsednik Borut Pahor in obrambna ministrica Andreja Katič.

Pahor bo imel ob robu konference tudi vrsto dvostranskih srečanj. Med drugim se bo sestal s predsednikoma Finske in Poljske, Saulijem Niinistöm in Andrzejem Dudo, predsednico Estonije Kersti Kaljulaid, predsednikom deželne vlade Bavarske Horstom Seehoferjem, podpredsednikom Evropske komisije Fransom Timmermansom, iranskim zunanjim ministrom Mohamedom Zarifom in predsednikom črnogorske vlade Duškom Markovićem.

V ospredju letošnje konference bodo čezatlantski odnosi po izvolitvi Donalda Trumpa za novega ameriškega predsednika. Zunanjo in varnostno politiko nove administracije obkroža še veliko nejasnosti in pričakovati je, da bodo vsaj nekatera vprašanja po visokem zasedanju dobila odgovore.

V spremstvu obrambnega ministra Jamesa Mattisa in številčne delegacije ameriškega kongresa jih bo v prvi vrsti nudil podpredsednik Mike Pence, ki bo v soboto prvič doslej na velikem odru predstavil varnostno in zunanjo politiko ZDA. Srečal se bo tudi z Merklovo, voditeljico države, ki je bila pod Barackom Obamo najtesnejša zaveznica ZDA na stari celini.

Evropa in tudi preostanek sveta sta namreč precej na trnih spričo več preteklih Trumpovih izjav, v katerih je med drugim izražal podporo brexitu, nakazoval spremembe v odnosu do Rusije in skepso do zveze Nato. V zadnjem času je novi ameriški predsednik nekoliko umiril svoj ton in denimo zmanjšal kritiko Nata, na položaj obrambnega ministra pa imenoval Mattisa, ki velja za velika podpornika zavezništva.

Mattis je na zasedanju obrambnih ministrov članic Nata v sredo potrdil ameriško zavezanost Natu, obenem pa zaveznice pozval k zvišanju obrambnih izdatkov do konca leta. V nasprotnem primeru je zagrozil z zmanjšanjem ameriškega prispevka.

Na programu 53. konference je sicer še kar nekaj drugih tem, med drugim evropsko sodelovanje na področju varnostne in obrambne politike, odnosi z Rusijo in vojna v Siriji, varnostne razmere v vzhodni Aziji ter ukrepi na področju informacijskega vojskovanja, piše na spletni strani konference.

Poleg tega so za soboto ob robu konference predvideni novi pogovori zunanjih ministrov Rusije, Nemčije, Francije in Ukrajine glede znova zaostrenih razmer na vzhodu Ukrajine.

V letnem poročilu, ki ga je Münchenska varnostna konferenca objavila v ponedeljek, vodja konference, nemški diplomat Wolfgang Ischinger trdi, da trenutno po svetu vlada največja nestabilnost po drugi svetovni vojni. "Nekateri od najbolj temeljnih stebrov Zahoda in liberalnega mednarodnega reda postajajo vse šibkejši," je menil.

Skrbi ga krepitev neliberalnih sil in boji se, da je svet na robu "post-zahodne dobe", v kateri naj bi imeli vse večjo vlogo nezahodni igralci, pogosto na škodo okvirov, ki so tvorili podlago za "liberalni mednarodni red od leta 1945". Kot kritičnega izpostavlja tudi vzpon populizma.

Konferenca bo letos potekala ob še strožjih varnostnih ukrepih kot običajno. Za varnost bo skrbelo približno 4000 policistov, medtem ko jih je bilo v preteklih letih okrog 3700. Kot vedno bo širše prizorišče, luksuzni hotel Bayerischer Hof in okolica, zaprto. V okolici petih kilometrov bo v veljavi prepoved preletov.

V času visokega srečanja je predvidenih več protestov, od katerih naj bi v središču mesta največji potekal v soboto, navaja nemška tiskovna agencija dpa.