REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Opozorilno sporočilo

The subscription service is currently unavailable. Please try again later.

Prihodnost vojskovanja, od katere ledeni kri: najprej gensko spremenjeni psi, nato ljudje?

Prihodnost vojskovanja, od katere ledeni kri: najprej gensko spremenjeni psi, nato ljudje?

Ameriško zagonsko podjetje Warhound bo za vojsko, policijo in reševalne službe kloniralo in gensko spreminjalo službene pse.

Zasnovala sta ga Ben Lamm, ustanovitelj biotehnološkega podjetja Colossal Biosciences, in Palmer Luckey, ustanovitelj orožarskega podjetja Anduril.

Med vlagatelji je tudi In-Q-Tel, sklad tveganega kapitala, ki ga podpira ameriška obveščevalna agencija CIA.

Ameriško zagonsko podjetje Warhound bo za vojsko, policijo in reševalne službe kloniralo in gensko spreminjalo službene pse. Projekt pa že odpira številna, tudi etična vprašanja...

Warhound je iz prikrite faze stopil 22. oktobra, ko je objavil, da je v semenskem krogu financiranja zbral 200 milijonov dolarjev.

Podjetje, ki še ni skotilo nobenega psa, je ob tem ovrednoteno na 1,2 milijarde dolarjev.

Med vlagatelji so Sequoia Capital, ARK Invest, Franklin Templeton, 8VC, Lux Capital in In-Q-Tel.

In-Q-Tel je sklad tveganega kapitala, ki ga podpirajo CIA in druge ameriške obveščevalne agencije.

Lastniška slika je drugačna, kot bi sklepali po naslovih: Luckey je po Lammovih besedah partner, vendar ne on ne Anduril nimata lastniškega deleža.

Delež ima Colossal, ki podjetju licencira svojo tehnologijo, Lamm pa sedi v upravnem odboru.

Podjetje vodi David Spirk, nekdanji marinec in nekdanji glavni podatkovni uradnik Pentagona.

Luckey je po objavi celo zapisal, da sam ni ustanovil nobenega podjetja za gensko spremenjene vojaške pse.

Zakaj psi iz laboratorija

Warhound projekt utemeljuje z odvisnostjo od tujine: več kot 80 odstotkov ameriških vojaških delovnih psov prihaja iz Evrope.

Manj kot polovica kupljenih živali po približno treh letih nabave in šolanja dejansko pride v službo.

Pentagon mora zato kupiti in izšolati okoli 200 psov, da dobi 100 delovnih.

Podjetje namerava najboljše pse po končanem šolanju prepoznati, shraniti njihov genski material, jih klonirati in nato ciljno gensko spremeniti.

Kloniranje bo izvajal ViaGen, ki je prav tako v lasti Colossala.

Vzorci so bili doslej odvzeti večinoma belgijskim ovčarjem malinoisom, nekaj pa tudi labradorcem in ovčarjem.

Mladič belgijskega ovčarja malinoisa

Mladič belgijskega ovčarja malinoisa iz programa vzreje vojaških službenih psov v bazi Lackland (arhivska fotografija, 2011). Foto: Ministrstvo za obrambo ZDA / Wikimedia Commons, javna last

Prvi mladiči naj bi se skotili v začetku leta 2027, v službo pa naj bi prišli v dveh letih.

Kupca Warhound še nima.

Podjetje, ki še ni skotilo nobenega psa, je ovrednoteno na 1,2 milijarde dolarjev – med vlagatelji je tudi In-Q-Tel, sklad, ki ga podpira CIA.

Od zdravljenja k »izboljšavam«

Prvi genski posegi naj bi bili zdravstveni: zmanjšali naj bi tveganje za displazijo kolkov, očesne bolezni in nagnjenost k raku.

Pozneje pridejo na vrsto izboljšave.

Wired poroča, da podjetje v pse vnaša volčje gene za vohalne receptorje, da bi jim izostrilo voh.

Lamm je projekt za Financial Times opisal kot »program Captain America za pse«.

Anduril bo živalim dodal balistično zaščito, zaščito za oči in ušesa ter senzorje, ki psa povežejo v digitalni bojni sistem.

Podjetje sicer govori o »kibernetskih nadgradnjah«, vendar Lamm poudarja, da gre oprema na psa in ne vanj.

Vojaški službeni pes z ameriškimi vojaki

Belgijski ovčar malinois z ameriškimi vojaki med pregledom kontrolne točke v Afganistanu (arhivska fotografija, 2013). Foto: Kopenska vojska ZDA / Wikimedia Commons, javna last

Etika: kdo plača ceno »superpsa«

Etična vprašanja niso ostala povsem spregledana, vendar se je razprava doslej vrtela predvsem okoli dobrobiti živali pri kloniranju.

Veterinarka in bioetičarka Lisa Moses s Harvarda je za Scientific American opozorila, da je kloniranje psov še vedno neučinkovito.

Zahteva številne invazivne posege na mnogih živalih, delež živorojenih mladičev je nizek, ogrožene pa so tudi nadomestne matere.

Raziskovalec kloniranja Robert Lanza opozarja, da pot do cilja lahko vodi prek številnih neuspelih poskusov in razvojnih napak.

Za vsakim »superpsom« torej stojijo živali, ki jih v sporočilih za javnost ni: darovalke jajčnih celic, nadomestne matere in mladiči, ki se ne skotijo zdravi.

Bioetičarka Alta Charo z Univerze Wisconsin–Madison poudarja, da je treba pretehtati tveganja za dobrobit živali in zanje prevzeti odgovornost do konca življenja.

Organizacija PETA je načrt označila za »osupljivo staromodno zamisel« v času, ko druge službe pse nadomeščajo z robotiko in umetno inteligenco.

Animal Legal Defense Fund gre dlje in gensko spreminjanje psov za vojno imenuje izdajo vezi med človekom in psom.

Če se gensko izboljševanje uveljavi kot sprejemljiv način za povečevanje bojne učinkovitosti živih bitij, bo meja do človeka le še etična in pravna, ne več tehnična.

Drugo, globlje vprašanje je razlika med zdravljenjem in izboljševanjem.

Popraviti gen, ki povzroča bolezen, ni isto kot zdravo žival preoblikovati zato, da bo človeku koristnejša.

Tudi uspešen poseg ima lahko za zdravje živali posledice, ki se pokažejo šele pozneje.

Tretje vprašanje je namen: pes, ki mu z genskim posegom podaljšajo zdravje, bo pridobljena leta preživel na bojišču, kamor ni šel po svoji volji.

Urjenje vojaškega službenega psa

Belgijski ovčar malinois med urjenjem z vodnikom v ameriški bazi v Iraku (arhivska fotografija, 2005). Foto: Korpus mornariške pehote ZDA / Wikimedia Commons, javna last

Warhound na očitke odgovarja, da je projekt prav toliko vprašanje dobrobiti živali kot oskrbne verige: bolj zdravi psi pomenijo manj izločenih živali.

Programe šolanja bo certificirala organizacija American Humane Society, ki naj bi skrbela tudi za združevanje upokojenih psov z nekdanjimi vodniki.

Projekt ima zagovornike tudi med poznavalci: nekdanji vzreditelj in vodnik policijskih psov je na portalu The Debrief zapisal, da se mu zdi zamisel odlična.

Najprej psi, nato ljudje?

Ostaja vprašanje, ki ga podjetje ne odpira: kje se takšna logika ustavi.

Warhound o ljudeh ne govori in nobenega dokaza ni, da bi kdo načrtoval prenos teh posegov na vojake.

A če se gensko izboljševanje uveljavi kot sprejemljiv način za povečevanje bojne učinkovitosti živih bitij, bo meja do človeka le še etična in pravna, ne več tehnična.

Možen scenarij ima dve stopnji.

V prvi vojske uvedejo gensko optimizirane živali, ki so prek senzorjev vključene v digitalni bojni sistem.

V drugi bi se pridobljeno znanje preneslo na ljudi: na vojake, ki potrebujejo manj spanja, hitreje okrevajo po poškodbah in imajo višji prag bolečine.

Mladiči belgijskega ovčarja malinoisa
Mladiči belgijskega ovčarja malinoisa Vir: Wikipedia

Da tehnologija za poseg v človeški zarodek obstaja, je leta 2018 pokazal kitajski znanstvenik He Jiankui.

Warhound je zato več kot zgodba o psih: je preizkus, koliko genskega poseganja v živa bitja je družba pripravljena sprejeti v imenu vojaške prednosti.

Z orodjem CRISPR je spremenil genom zarodkov, iz katerih sta se rodili dvojčici, znani kot Lulu in Nana.

Kitajsko sodišče ga je decembra 2019 obsodilo na tri leta zapora.

Njegov primer kaže dvoje: da je poseg izvedljiv in da ga je mednarodna znanstvena skupnost skoraj soglasno zavrnila.

Udeležba sklada, povezanega z obveščevalnimi službami, sama po sebi ne dokazuje skritih namenov, saj In-Q-Tel vlaga v zelo veliko tehnoloških podjetij.

Kaže pa, da ameriški varnostni aparat biotehnologijo obravnava kot strateško področje.

Warhound je zato več kot zgodba o psih: je preizkus, koliko genskega poseganja v živa bitja je družba pripravljena sprejeti v imenu vojaške prednosti.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek