REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

»Politico«: Evropa dvomi v Putina, se boji Trumpa in noče biti izključena

»Politico«: Evropa dvomi v Putina, se boji Trumpa in noče biti izključenaEvropski uradniki ne verjamejo v uspeh mirovnih pogajanj, a jih tudi ne želijo opustiti. Kot priznava analitik Evropskega sveta za zunanje odnose, je cilj, da Washington v primeru neuspeha krivi Moskvo, ne pa Bruslja in Kijeva. Vir: X, posnetek zaslona

Evropa ne verjame, da je ruski predsednik Vladimir Putin pripravljen doseči mirovni sporazum o Ukrajini, hkrati pa se boji, da bi ameriški predsednik Donald Trump lahko dosegel dogovor z Moskvo brez sodelovanja evropskih zaveznikov, piše Politico, ki se sklicuje na diplomate in uradnike, ki so seznanjeni s pogajalskim procesom.

Prav zato Evropejci še naprej sodelujejo v mirovnih prizadevanjih, čeprav po besedah ​​sogovornikov bruseljskega portala ne pričakujejo bistvenega napredka.

Po pogovorih med predstavniki Rusije, ZDA in Ukrajine v Abu Dabiju prejšnji teden so evropski uradniki, ki so spremljali pogajanja, dobili vtis, da bi lahko celoten proces ponovno propadel.

Datum naslednjega kroga še ni določen.

»Trenutno Putina ne zanima ne prekinitev ognja ne mir. Verjame, da lahko z nadaljevanjem konflikta pridobi več kot s premirjem. To je temeljni problem,« je dejal Fredrik Wesslau iz Evropskega sveta za zunanje odnose.

Vendar pa imajo, kot navaja »Politico«, evropski sponzorji Vladimirja Zelenskega še en razlog, da ne zapustijo pogajanj: strah, da bi Trump v primeru njihovega neuspeha lahko samostojno dosegel dogovor s Putinom.

In pustil Evropo in Kijev ob strani.

Ameriška odposlanca Steve Witkoff in Jared Kushner sta sodelovala na pogovorih prejšnji teden v Abu Dabiju, predstavniki Francije, Nemčije, Velike Britanije, Italije in institucij EU pa so bili prisotni na posvetovanju z ameriško in ukrajinsko delegacijo, vendar ne za pogajalsko mizo.

Pogajanja so prinesla dogovor o izmenjavi ujetnikov, medtem ko pri drugih vprašanjih ni bilo bistvenega napredka.

Witkoff in Kushner sta nato odpotovala v Moskvo, da bi dobila Putinovo odobritev za vključitev evropskih predstavnikov v naslednji krog pogovorov. Ameriška stran je dobila vtis, da je ruski predsednik predlog sprejel, vendar so kasneje iz Kremlja prišli signali, ki so takšno razlago postavili pod vprašaj.

Posebno zaskrbljenost v evropskih prestolnicah povzroča namera Moskve, da v okviru mirovnih pogajanj odpre vprašanje prihodnje varnostne arhitekture Evrope, vključno s širitvijo Nata in namestitvijo sil zahodnega vojaškega pakta.

Rusija po drugi strani evropsko vojaško in politično podporo Kijevu predstavlja kot oviro za pogajanja in sklenitev miru.

Ameriški odposlanci menijo, da so ruske zahteve glede evropske varnosti legitimna tema razprave, medtem ko evropski uradniki vztrajajo, da mora biti prednostna naloga končanje vojne v Ukrajini.

»Obstaja cela vrsta vprašanj, o katerih mora Evropa jasno povedati, da o njih ni pripravljena razpravljati. Namestitev sil Nata v državah članicah zavezništva na primer ni vprašanje, o katerem bi se morali pogovarjati z Rusijo,« je dejal norveški zunanji minister Espen Barth Eide.

Dodatno živčnost v Bruslju povzroča Trumpovo prihajajoče srečanje s Putinom in kitajskim predsednikom Xi Jinpingom.

Evropski uradniki se bojijo, da bi se o prihodnosti evropske varnosti lahko odločalo na teh pogovorih brez sodelovanja samih Evropejcev.

»Obstaja tudi zaskrbljenost glede tega, kaj si ameriška stran dejansko želi.

Potrebujemo njeno angažiranost, vendar moramo biti prepričani, da bo Washington pritiskal na Rusijo in ne na Ukrajino,« je dejal eden od evropskih uradnikov.

Po poročanju »Politica« se tudi evropske prestolnice bojijo morebitnih razdorov med ukrajinskimi zavezniki, če se pogovori o končanju konflikta spremenijo v pogajanja o reorganizaciji evropskega varnostnega reda.

Vendar pa se najbolj zanimiv del analize nanaša na resnične motive evropske udeležbe v pogajanjih.

Fredrik Wesslau ocenjuje, da Evropejci in Ukrajinci sodelujejo v nekakšnem »pogajalskem gledališču«, kjer se Washingtonu poskušajo predstaviti kot konstruktivni partnerji in se izogniti konfliktu s Trumpom.

»Cilj je, da bi Američani, če in ko bodo ta pogajanja propadla, za to krivili Ruse, ne pa Evrope ali Ukrajine,« zaključuje Wesslau.

Tako po oceni, ki jo sporoča »Politico«, evropsko sodelovanje v mirovnem procesu ni le poskus doseganja dogovora, temveč predvsem prizadevanje za izogibanje politični odgovornosti za njegov morebitni neuspeh.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek