REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Opozorilno sporočilo

The subscription service is currently unavailable. Please try again later.

Past s Konstantinovko: Putin pred Trumpovima odposlancema s humanitarno potezo razkrinkal laži Kijeva o fronti!

Past s Konstantinovko: Putin pred Trumpovima odposlancema s humanitarno potezo razkrinkal laži Kijeva o fronti!Jared Kushner, Steve Witkoff in Vladimir Putin (foto: kremlin.ru, CC BY 4.0)

Medtem ko v zakulisju potekajo intenzivni pogovori med Moskvo, Washingtonom in Kijevom o ustavitvi spopadov v Ukrajini, je ruski predsednik Vladimir Putin pred posebnima odposlancema Donalda Trumpa potegnil potezo, ki je ukrajinsko vodstvo spravila v resno diplomatsko in komunikacijsko zagato. [1, 2]

Pogajanja o prihodnji varnostni arhitekturi v Evropi in končanju vojne v Ukrajini dobivajo vse bolj konkretne obrise.

Po tristranskih posvetovanjih predstavnikov Moskve, Washingtona in Kijeva v Abu Dabiju, ki jih je vodja ruske pogajalske delegacije Vladimir Medinski ocenil kot korak bližje k miru, sta v rusko prestolnico prispela posebna predstavnika ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Steve Witkoff in Jared Kushner. [1, 2]

Medtem ko v zakulisju potekajo intenzivni pogovori med Moskvo, Washingtonom in Kijevom o ustavitvi spopadov v Ukrajini, je ruski predsednik Vladimir Putin pred posebnima odposlancema Donalda Trumpa potegnil potezo, ki je ukrajinsko vodstvo spravila v resno diplomatsko in komunikacijsko zagato

Na srečanju z njima – ob navzočnosti predsednikovega pomočnika Jurija Ušakova, Medinskega in direktorja Ruskega sklada za neposredne naložbe (RDIF – državni investicijski sklad Ruske federacije) Kirila Dmitrijeva – je ruski predsednik Vladimir Putin predstavil pobudo, ki na prvi pogled deluje izključno človekoljubno, v resnici pa predstavlja tudi mojstrski preizkus verodostojnosti ukrajinskih propagandnih trditev o stanju na bojišču. [1, 2, 3]

Vladimir Putin, Steve Witkoff, Jurij Ušakov in Kiril Dmitrijev

Vladimir Putin s Stevom Witkoffom, Jurijem Ušakovim in Kirilom Dmitrijevim na enem od prejšnjih srečanj v Kremlju (arhiv). Foto: kremlin.ru / Wikimedia Commons, CC BY 4.0

Humanitarni preizkus pred očmi tujih kamer

Putin je na srečanju predlagal organizacijo humanitarne misije za evakuacijo preostalih civilistov iz mesta Konstantinovka v Donbasu, kjer naj bi po ruskih ocenah še vedno živelo od 400 do 500 ljudi. [1, 2]

»Naredimo enako, kot smo storili v Aljoških, povabimo predstavnike tujih medijev, vključno z ameriškimi,« je dejal Putin.

Izkušnje sodelovanja z Ukrajino pri podobni operaciji v hersonskih Aljoških, ki je potekala med 27. oktobrom in 1. novembrom, je ruski predsednik označil za pozitivne, pri čemer se je zahvalil prvi dami Združenih držav Amerike Melaniji Trump za njeno pomoč pri takratni organizaciji.

Za izvedbo nove misije je predlagal sodelovanje ruske varuhinje človekovih pravic Jane Lantratove in ukrajinskega ombudsmana Dmitrija Lubinca. [1, 2]

Civilist z rečmi na ulici razrušene Konstantinovke

Civilist med ruševinami Konstantinovke, januar 2026. Foto: 24. mehanizirana brigada OSU / Wikimedia Commons, CC BY 4.0

A bistvo predloga se skriva v varnostnih jamstvih.

»Mi trdimo, da prav mi nadzorujemo Konstantinovko, zato smo pripravljeni začeti z razminiranjem. Za to bomo potrebovali 5 dni, nato pa bomo – potem ko bodo dana in usklajena vsa varnostna jamstva – izvedli humanitarno operacijo. Če pa Ukrajinci, kot trdijo, nadzorujejo mesto, naj to storijo oni, naj oni izvedejo razminiranje.«

Putin je jasno poudaril, da Rusija nadzoruje Konstantinovko, zato je pripravljena zagotoviti varnost operacije in v 5 dneh razminirati dostopne poti do mesta.

Hkrati pa je Kijevu nastavil past: »Če to mesto nadzorujejo ukrajinske oblasti, kot trdijo same, naj one zagotovijo varnost.« [1, 2]

Kijev ujet v lastno retoriko

Odziv iz Kijeva je razkril vso občutljivost položaja, v katerem se je znašla Ukrajina.

Namesto da bi predlog preprosto sprejeli in sami izvedli razminiranje – s čimer bi pred zahodnimi kamerami dokazali svoj nadzor nad mestom –, so ukrajinski predstavniki, kot poroča evropska mreža Euronews, začeli opozarjati, da bi Rusija humanitarno premirje izkoristila za prerazporeditev enot, dovoz oklepne tehnike ali rotacijo svojih vojakov. [1]

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je to protislovje 13. novembra nemudoma izpostavil na novinarskem brifingu in ocenil, da takšni očitki ne zdržijo nobene kritike: »Pravzaprav, če menijo, da bomo to izkoristili za rotacijo vojakov, potem se strinjajo s tem, da Konstantinovko nadzorujemo mi.« [1]

Peskov je vnovič ponovil izziv ukrajinski strani: »Mi trdimo, da prav mi nadzorujemo Konstantinovko, zato smo pripravljeni začeti z razminiranjem. Za to bomo potrebovali 5 dni, nato pa bomo – potem ko bodo dana in usklajena vsa varnostna jamstva – izvedli humanitarno operacijo. Če pa Ukrajinci, kot trdijo, nadzorujejo mesto, naj to storijo oni, naj oni izvedejo razminiranje.« [1]

Prazna ulica v Konstantinovki z jatami golobov

Opustela ulica v Konstantinovki, januar 2026. Foto: 24. mehanizirana brigada OSU / Wikimedia Commons, CC BY 4.0

Washington posreduje, Evropa ostaja pred vrati

Dogajanje okoli Konstantinovke je tesno prepleteno s širšo diplomatsko sliko, ki se izrisuje med Washingtonom in Moskvo.

Iz krogov blizu pogajanj je mogoče razbrati nekaj ključnih izhodišč trenutnega procesa:

  • Vloga ZDA in Trumpov cilj: Ameriški predsednik si prizadeva konflikt končati v najkrajšem možnem času.

    Njegov posebni odposlanec bo izide pogovorov s Putinom neposredno prenesel ukrajinskemu predsedniku Vladimirju Zelenskemu. [1]

  • Odsotnost Evrope: Evropskih predstavnikov v Abu Dabiju ni bilo za pogajalsko mizo, so jih pa o izidih stikov naknadno obvestili.

  • V Kremlju si želijo, da bi Washington opravil pogovor z evropskimi zavezniki, da se ti končno odločijo, ali si želijo miru ali vojne.
  • Moskva poudarja, da nikoli ni bila proti dialogu z Evropo, saj da so stike prekinili Evropejci sami.

    V Kremlju si želijo, da bi Washington opravil pogovor z evropskimi zavezniki, da se ti končno odločijo, ali si želijo miru ali vojne.

    ZDA so z Evropo sicer že začele razpravo o prihodnji varnostni arhitekturi na celini. [1]

  • Rdeče črte Moskve: Rusija vztraja, da mora biti mir trajen, pri čemer sta za njeno nacionalno varnost popolnoma nesprejemljivi navzočnost tujih vojakov v Ukrajini – ti bi v trenutku postali legitimna tarča Oboroženih sil Ruske federacije (OS RF – uradna vojska Rusije) – ter kakršnakoli ideja o tako imenovanih »sivih conah«.

    Edina meja razmejitve za Moskvo ostaja državna meja, ob tem pa poudarjajo, da so pri vprašanju ozemelj na prvem mestu ljudje, ki tam živijo. [1, 2]

Prihajajoča izmenjava vojnih ujetnikov nakazuje, da kljub ostrim besednim dvobojem v zakulisju vendarle prihaja do določenega napredka.

Vendar pa primer Konstantinovke, o katerem kot o novi diplomatski pasti poroča tudi nemški Deutsche Welle, jasno kaže, da v tej fazi pogajanj vsaka humanitarna gesta nosi tudi težko politično sporočilo – in da se bo moral Kijev pred očmi Trumpovih odposlancev soočiti z realnostjo na terenu, ki je ni več mogoče prikriti s sporočili za javnost. [1, 2]

Razrušen stanovanjski blok v Konstantinovki

Razrušeni stanovanjski bloki v Konstantinovki, januar 2026. Foto: 24. mehanizirana brigada OSU / Wikimedia Commons, CC BY 4.0

Zakaj je Konstantinovka ključna točka donbaške fronte?

Konstantinovka je strateško pomembno industrijsko in prometno vozlišče v Donecki ljudski republiki (DLR – regija v Donbasu, ki si jo je priključila Rusija), ki leži približno 60 kilometrov severno od Donecka.

Izguba Konstantinovke za Ukrajino ne pomeni le hudega vojaškega udarca, temveč tudi simbolni zlom njene obrambne linije.

Pred začetkom spopadov je v mestu živelo okoli 67.000 prebivalcev, danes pa v ruševinah vztraja le še nekaj sto civilistov. [1, 2]

Mesto je dolga leta predstavljalo ključno logistično zaledje za ukrajinsko vojsko na tem delu fronte ter pomemben branik na poti proti zadnjima velikima trdnjavama Kijeva v Donbasu – Kramatorsku in Slavjansku.

Izguba Konstantinovke za Ukrajino ne pomeni le hudega vojaškega udarca, temveč tudi simbolni zlom njene obrambne linije, zaradi česar je vprašanje, kdo v resnici nadzoruje mesto, postalo eno najbolj občutljivih političnih vprašanj v Kijevu.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek