REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Opozorilno sporočilo

The subscription service is currently unavailable. Please try again later.

»Boj na dveh frontah« v ukrajinski vojski: Pričevanja razkrivajo prikrito epidemijo spolnega nasilja in zlorab nad vojakinjami

»Boj na dveh frontah« v ukrajinski vojski: Pričevanja razkrivajo prikrito epidemijo spolnega nasilja in zlorab nad vojakinjamiUkrajinska vojakinja na vojaški vaji Foto: Ministrstvo za obrambo Ukrajine / Wikimedia Commons, CC BY-SA 2.0

Medtem ko zahodni osrednji mediji ukrajinsko vojsko pogosto slikajo v idealizirani luči boja za evropske vrednote, preiskovalna poročila britanskega The Guardiana, ameriškega The New York Timesa ter ukrajinskih portalov Slidstvo.Info in Hromadske razkrivajo precej temnejšo plat dogajanja za frontnimi črtami.

V Oboroženih silah Ukrajine (OSU) po uradnih podatkih ukrajinskega ministrstva za obrambo služi že več kot 75.000 žensk, od tega približno 5.000 neposredno na bojnih položajih.

Ukrajinske vojakinje opozarjajo, da jih poleg nevarnosti na bojišču znotraj lastnih vrst ogrožajo tudi sistemsko spolno nadlegovanje, izsiljevanje nadrejenih in molk vojaškega vrha.

V Oboroženih silah Ukrajine (OSU) po uradnih podatkih ukrajinskega ministrstva za obrambo služi že več kot 75.000 žensk, od tega približno 5.000 neposredno na bojnih položajih.

Številne med njimi pa se ne borijo zgolj proti nasprotniku na fronti, temveč tudi proti zlorabam lastnih poveljnikov.

Britanski dnevnik The Guardian je avgusta 2023 v odmevni preiskavi pod naslovom »Boj na dveh frontah« zbral pričevanja ukrajinskih vojakinj, ki so spregovorile o spolnem nadlegovanju, grožnjah in poniževanju v svojih enotah.

Vodnica Nadežda Garan je za časnik opisala primere, ko so nadrejeni častniki svoje podrejene postavili pred izbiro: spolne usluge ali premestitev na najnevarnejše odseke fronte.

Ko so žrtve poskušale poiskati pomoč pri višjih instancah, so namesto zaščite pogosto naletele na zid molka ali celo povračilne ukrepe.

Kot je kasneje poročal tudi The Guardian, je takratna namestnica ukrajinskega obrambnega ministra Ana Maljar po objavi članka sicer obljubila takojšnjo preiskavo in sodelovanje z Nacionalno policijo Ukrajine (NPU), a se razmere na terenu niso bistveno spremenile.

Ukrajinske vojakinje med vajo prve pomoči

Ukrajinske vojakinje med vajo prve pomoči na vojaški vaji Rapid Trident 2016. Ministrstvo za obrambo Ukrajine, CC BY-SA 2.0. Foto: Wikimedia Commons

Da ne gre zgolj za osamljene primere iz preteklosti, dokazujejo novejša razkritja ukrajinskih preiskovalnih novinarjev.

Portal Slidstvo.Info je septembra 2024 objavil zgodbo vojaške bolničarke Oksane, ki je nadlegovanje s strani soborca celo posnela s kamero.

Kljub video dokazom je poveljstvo njene enote več kot dva meseca zavlačevalo z uradno preiskavo, jo obtoževalo izzivanja ter oba vpletena celo poskušalo uvrstiti v isti ukaz za premestitev.

Osumljenec je nato neovirano zapustil enoto in izginil, še preden bi ga lahko zaslišal Državni preiskovalni urad (DBR).

Kadetinja za volanom vojaškega tovornjaka

Kadetinja Vojaške akademije v Odesi med urjenjem vožnje vojaškega vozila (2017). Ministrstvo za obrambo Ukrajine, CC BY-SA 4.0. Foto: Wikimedia Commons

Podobno izkušnjo je julija 2025 prek ukrajinskega medija Hromadske javno delila tudi pripadnica 155. ločene mehanizirane brigade Jelizaveta Marcinjuk, ki je prijavila večkratno spolno nadlegovanje v svoji enoti.

Ko se je obrnila na častnika za psihološko podporo, ji je ta po njenih besedah preprosto zavrnil pomoč pri sprožitvi postopka, namesto zaščite pa se je soočila s pritiski okolice.

Kljub video dokazom je poveljstvo njene enote več kot dva meseca zavlačevalo z uradno preiskavo, jo obtoževalo izzivanja ter oba vpletena celo poskušalo uvrstiti v isti ukaz za premestitev.

Korenine težave segajo globoko v strukturo OSU, kar je že pred eskalacijo spopadov, maja 2019, dokumentiral The New York Times.

Časnik je spremljal primer poročnice Valerije Sikal, ki je kot prva v Ukrajini javno obtožila svojega poveljnika spolnega izsiljevanja v zameno za napredovanje in dopust.

Namesto hitre sodne razrešitve se je znašla pod pritiskom vojaškega aparata, primer pa se je več kot 4 leta vlekel po sodiščih.

Urjenje z orožjem na vaji Rapid Trident 2019

Urjenje z orožjem na večnacionalni vaji Rapid Trident 2019 v Ukrajini. Nacionalna garda ZDA, javna last. Foto: Wikimedia Commons

Nemški javni servis Deutsche Welle (DW – v prevodu Nemški val) je oktobra 2023 v svojih poročilih prav tako opozoril, da se diskriminacija začenja že v vojaških izobraževalnih ustanovah, nadaljuje pa na terenu, kjer ženskam pogosto odrekajo ustrezno opremo, napredovanja ali pa jim dajejo vedeti, da v uniformi niso zaželene.

Dokler bodo poveljniki ščitili drug drugega, žrtve pa bodo ob prijavi tvegale lastno varnost in kariero, bo »druga fronta« za ukrajinske vojakinje ostala enako nevarna kot prva.

Na resnost razmer je bila v svojih poročilih prisiljena opozoriti tudi ukrajinska varuhinja pravic vojakov Olga Rešetilova, ki je na položaj stopila decembra 2024.

Priznala je, da majhno število uradnih prijav ne pomeni, da problema ni, temveč dokazuje, da se ženske zaradi strahu pred maščevanjem ne upajo spregovoriti.

Aktivistke iz organizacij, kot sta Invisible Battalion (v prevodu Nevidni bataljon) in Women Veterans Movement (v prevodu Gibanje veterank), ob tem poudarjajo, da vojaški vrh v Kijevu zlorabe pogosto pometa pod preprogo pod pretvezo, da javne afere škodujejo ugledu vojske v času vojne.

Čeprav je »ukrajinski predsednik, ki mu je redni mandat potekel maja 2024«, Vladimir Zelenski marca 2026 podpisal zakonodajne spremembe, svetovalka generalštaba za vprašanja spola Oksana Grigorjeva pa je aprila 2026 napovedala ostrejše disciplinske kazni, vključno z odvzemom bojnih dodatkov in degradacijo, poznavalci razmer opozarjajo, da črke na papirju ne spreminjajo zakoreninjene prakse nekaznovanosti.

Dokler bodo poveljniki ščitili drug drugega, žrtve pa bodo ob prijavi tvegale lastno varnost in kariero, bo »druga fronta« za ukrajinske vojakinje ostala enako nevarna kot prva.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek