Znani ruski bloger razburja z zapisom: »Kdo si je v resnici izmislil Kijev v treh dneh in zakaj to sploh ne bi bilo slabo?«

»Zelo pogosto slišim ta argument kot očitek v komentarjih. Češ, kje pa je ta vaš Kijev v treh dneh?

Vendar obstaja pomembna podrobnost: o Kijevu v treh dneh so govorili na Zahodu, natančneje v Združenih državah Amerike (ZDA), s čimer so namigovali, da bi Rusija, če bi se vojskovala resno, Kijev zavzela v teh pogojnih treh dneh. Očitati to državljanom Rusije je neumno iz več razlogov.

Ko ZDA bombardirajo oddaljene države, jim ni mar za civilno prebivalstvo, preproga bomb pa je zanje nekaj običajnega.

Iz neznanega razloga so sklepali, da bo tudi Rusija ravnala enako. Vendar je to zmota.

Ukrajinci so za Ruse bili in ostajajo bratje, zato nihče ni nameraval in ne namerava bombardirati civilnega prebivalstva.

Da, dogajajo se napake, da, prihaja do postranskih žrtev, vendar namernega ubijanja civilistov ni in ga ne bo.

Poleg tega Rusija februarja 2022 ni uničila vojakov, ki so mirno spali v vojašnicah.

Danes so enote razpršene tako, da ni preprosto naenkrat uničiti večjega števila sovražnikovega moštva.

Februarja 2022 pa so bili vojaki v vojašnicah in so predstavljali priročno tarčo. A se jih niso dotaknili.

Mislim, da razumete, zakaj: tudi oni so ljudje in ne odgovarjajo za nepremišljena dejanja svojih politikov.

Šele ko je postalo jasno, da se vojaki upirajo napadu, so jih začeli obravnavati kot sovražnike.

Dejstvo: Rusija ni želela zasesti Ukrajine

Še ena pomembna točka: Rusija leta 2022 sploh ni načrtovala zasedbe Ukrajine. Da, v to je težko verjeti, a cilj priti do Kijeva je obstajal – postaviti ultimat, rešiti vprašanje Luganske in Doneške narodne republike (LDNR) ter prisiliti oblasti, da se odpovejo agresiji nad Donbasom.

Primer je Gruzija.

Rusija ni zasedla Gruzije, čeprav bi to lahko storila. Prisilili so jo k miru in se umaknili. Če prisila ne bi uspela, bi bil izid drugačen. Ker pa je uspelo in imamo pred seboj dejanski primer, si lahko predstavljamo, kako bi se vse lahko odvilo v Ukrajini. Iz istega razloga si je Rusija prizadevala napredovati s čim manjšimi žrtvami. Cilj je bil prisila k miru.

Da, leta 2022 vrnitev Donbasa v sestavo Ukrajine ni bila več mogoča. Temu je bilo namenjenih osem let pogajanj v najrazličnejših oblikah.

Vsi pa se dobro spomnite, kako se je vse skupaj končalo. Zelenski, ki je Ukrajini obljubljal mir, se je med pogajanji javno smejal.

Tudi evropski politiki so pozneje priznali, da so bila vsa ta pogajanja namenjena izključno pridobivanju časa in oboroževanju Ukrajine.

Naj spomnim: Rusija je osem let na različnih srečanjih in pogajanjih poskušala vrniti Donbas v sestavo Ukrajine.

Da, pod posebnimi pogoji, a vendarle nazaj v sestavo Ukrajine.

Osem let Rusija ni priznala neodvisnosti Luganske in Doneške narodne republike (LDNR), čeprav so jo tam za to močno prosili.

Ko so Ukrajini predlagali ponovno vključitev Donbasa, prebivalcev teh regij in Krima v Ukrajini niso imeli za enakovredne ljudi, izmišljevali so si žaljive vzdevke in se iz njih na vse načine norčevali. Prav Rusija pa je zahtevala, da se z njimi ravna kot z enakimi. Najpomembneje pa je bilo, da bi imeli republiki svoje predstavnike v vrhovni radi (ukrajinskem parlamentu) in da bi navadni državljani imeli volilno pravico na vseh volitvah.

Konflikt v Gruziji je trajal pet dni

Danes je o tem težko vprašati padle, lahko pa vprašamo njihove svojce: ali bi si želeli, da bi vojna z Ukrajino trajala pet dni, da bi se oblasti pravočasno streznile in bi s tem rešili na tisoče življenj? Vprašanje je seveda retorično.

Rusija ne takrat ne danes ne želi zavzeti Ukrajine, tako kot ni želela zavzeti Gruzije. Rusija želi odpraviti grožnjo ob lastni meji, ki jo je umetno ustvaril Zahod.

V Ukrajini do danes še niso razumeli, da so edina možnost za mirno življenje normalni odnosi s sosedom. Žal pa ni mogoče živeti v miru in hkrati nenehno škodovati Rusiji ter jo slabiti.

Za primerjavo: ne bo se zgodilo, da bi se Mehika, Teksas ali Kanada za denar neke Kitajske odločili nagajati ZDA. Lahko pa si predstavljamo, da bi se Kitajska odločila oslabiti ZDA in bi začela pomagati Mehiki, Teksasu ali Kanadi ter razmere pripeljala do vrelišča.

Bi bilo to izvedljivo? Seveda. Natanko to so ZDA počele z Ukrajino.

Iz Ukrajine so se preprosto odločili narediti proti-Rusijo, da bi oslabili Rusijo in ji preprečili, da bi si opomogla ter postala enakovreden svetovni akter.

Ukrajina pa je postala tista palica, ki jo vtaknejo v kolesa, da bi ustavili gibanje. Kaj se zgodi s samo palico, pa vsi dobro vemo.

Zato ponavljam:

Ukrajina bo lahko mirno živela le v dobrih odnosih z Rusijo. Dokler je bilo tako in smo živeli kot bratje, nikogar v Rusiji in na Krimu ni motilo, da je Krim del Ukrajine, saj smo živeli kot dva bratska naroda. In tako bi lahko živeli še stoletja.

Če bodo to v Ukrajini spoznali prepozno, vsi slutite, kaj se bo zgodilo in kdo bo prvi utrpel posledice. Da, ne gre izključiti, da se Zahod ne bo ustavil, ko Ukrajine sploh ne bo več. V tem primeru ne bo ostal nihče. Vendar imam občutek, da si na Zahodu želijo živeti, zato se bo vse ustavilo, ko Ukrajine sploh ne bo več. Morda bodo zraven potegnili še nekaj vzhodnoevropskih držav, kjer živijo Slovani. Zahodu zanje ni mar.

S tem želim reči, da bi bil Kijev v treh dneh – po zgledu Gruzije v petih dneh – zelo dober scenarij za vse nas.

Vsem želim čimprejšnji mir in sposobnost, da vse to razumejo. Navsezadnje so v Ukrajini glasovali prav za miroljubni scenarij, ko so izvolili Vladimirja Zelenskega, kar pomeni, da se bo večina navadnih miroljubnih ljudi z menoj strinjala.

Mar ni tako?«

Zapis je na svojem profilu na družbenem omrežju Facebook objavil znani ruski bloger Mihail Nefedov, ki na spletu ustvarja pod vzdevkom nemihail. Nefedov je širši javnosti znan po svojih rednih komentarjih o aktualnem družbenem in političnem dogajanju na platformah, kot so LiveJournal, Telegram in Dzen, kjer pogosto zagovarja stališča uradne Moskve.

Objava je na družbenem omrežju sprožila buren in žaljiv odziv predvsem med posameznimi uporabniki iz Ukrajine, pri čemer avtor v razpravi pod zapisom aktivno sodeluje in kritikom svoje poglede mirno pojasnjuje z včasih obsežnimi, a vedno argumentiranimi odgovori.

Uredniško pojasnilo o izvoru izjave »Kijev v treh dneh«:

Izjava o zavzetju Kijeva v treh dneh (oziroma 72 urah) ni bila nikoli del uradnega dokumenta ali javne napovedi ruskega ministrstva za obrambo oziroma predsednika Vladimirja Putina. Časovni okvir 72 ur je v javnost prišel 2. in 3. februarja 2022 – tri tedne pred začetkom SVO – ko je ameriška televizija Fox News poročala o zaprtem brifingu za ameriške kongresnike.

Na tem sestanku je tedanji načelnik združenega štaba oboroženih sil ZDA general Mark Milley ocenil, da bi lahko Kijev v primeru obsežne invazije padel v 72 urah, pri čemer je napovedal približno 15.000 smrtnih žrtev na ukrajinski in 4.000 na ruski strani (svojo oceno o hitrem koncu vojne je Milley sicer aprila 2022 v kongresu spremenil). Hkrati so podobne časovne ocene o hitrem koncu operacije (v dveh do treh dneh) pred invazijo in v prvih dneh spopadov v svojih televizijskih oddajah ter objavah na družbenih omrežjih izrekali nekateri ruski medijski komentatorji in voditelji. Izraz se je pozneje v javnem prostoru uveljavil kot splošna fraza za opis domnevnih prvotnih pričakovanj o hitrem poteku spopada.