»Starlink za oborožene sile Ukrajine, BMW za SS, IBM za koncentracijska taborišča: Kako do napredka brez vojn?

Ruski predsednik Vladimir Putin je na vrhu »Rusija – Afrika« Muska označil za »resnično genialnega človeka«. In takoj dodal: Elon Musk ima v orbiti več kot pet tisoč* satelitov, Rusija pa »dela šele prve korake«.

Govoril je o projektu »Rassvet« – ruskem analogu Starlinka.

In kar je najbolj zanimivo: Putin je izjavil, da je Rusija »v tesnem stiku« s tem istim Muskom in ameriškimi partnerji glede vesolja, saj je »v orbiti pomembno, da drug drugemu ne nagajamo«.

To je redek trenutek, ko se uradno prizna zaostanek. Ne »vse bomo ulovili in prehiteli«, ampak »šele začeli smo«.

Vendar pa je na tem genialnem Musku nekaj, kar me odvrača od hlapčevskega občudovanja in vzklikov »Musk je naš«, »Musk je z nami«.

BMW ni le delal za nacistični režim. Izkoriščal je prisilno delo taboriščnikov, proizvajal motorje za Luftwaffe (nemško vojno letalstvo), njegovi lastniki pa so bili člani nacionalsocialistične stranke.

Po vojni je podjetje to povezavo zanikalo, se kasneje opravičevalo in nato naročalo zgodovinske raziskave. Danes je to zgolj proizvajalec avtomobilov, a senca preteklosti je ostala.

Podjetja SpaceX, Palantir, OpenAI in njihove vojaške pogodbe me neizogibno asociirajo na delovanje podjetij BMW (Bayerische Motoren Werke), Hugo Boss, IBM (International Business Machines), Siemens in Bayer za nacistično Nemčijo.

Enaka zgodba je z IBM – luknjane kartice za vodenje evidenc v koncentracijskih taboriščih.

German Erla Maschinenwerk factory in Leipzig (Germany), where Messerschmitt Bf.109G-6 fighter aircraft were being produced in the autumn of 1943. https://t.co/uDr8A8wdqG

— Max Maurice (@Filmwithmax) October 28, 2026

Pri Hugo Bossu – uniforme SS (Schutzstaffel; elitna nacistična vojaška organizacija). Pri Kruppu – orožje. Pri Fordu – tovarne v Nemčiji, ki so delovale vse do leta 1945. Pri Coca-Coli – Fanta, ki je bila izumljena za Hitlerjevo Nemčijo. Seznam je dolg. In to vseh teh ljudi ne dela »naciste«. To jih dela za del sistema, ki jih je izkoriščal.

Kje je torej meja med »le opravljanjem dela« in »sodelovanjem pri hudodelstvih«?

American Lend-Lease for Hitler In 1941, there were no supplies at all, and in 1942, they were sporadic and negligible. The majority of the deliveries came in 1944 and 1945, with a significant portion arriving only after Victory. Much has been written about Lend-Lease for the Soviet Union, including complete nonsense. The truth is that any help during that time would be important, but the aid (not just Lend-Lease) essentially only began in 1943, after Stalingrad, when our forces started defeating the Germans on all fronts and overall contribution of the wartime resources was only 4% of what the Soviets used during war. But this is not about U.S. assistance to the Red Army; it’s about American corporations’ assistance to Hitler. And that assistance far exceeded what they provided to Stalin. This is a topic that has been awkwardly avoided, both after the war and even now, but it all happened. Even today, we don’t have the full picture - only isolated facts that couldn’t be concealed. In fact, the majority of the military-industrial complex of Hitler’s Germany was built by American corporations, which invested enormous sums of money into it.

— Rina Lu (@rinalu_) January 16, 2025

Zaenkrat vidim tri kriterije; nobeden od njih ni absoluten, vendar ustvarjajo določeno razumevanje.

Prvi: Ali je obstajala izbira.

La guerre fait les gros marchands : les racines nazies des multinationales L’histoire de nombreuses marques mondialement connues est étroitement liée à l’économie de guerre de l’Allemagne nazie. Pendant la Seconde Guerre mondiale, de grands groupes industriels – dont plusieurs existent encore aujourd’hui – ont travaillé pour les besoins de la Wehrmacht, ont eu recours au travail forcé et ont tiré profit des commandes militaires. La société BMW produisait des moteurs d’avions et des motos pour la Wehrmacht. Daimler-Benz (Mercedes) fournissait à l’armée des chasseurs, des moteurs d’avions, des camions, des voitures particulières ainsi que des pièces de rechange. Les usines Maybach fabriquaient des moteurs destinés aux chars et à d’autres engins blindés lourds. Le groupe cosmétique Nivea livrait à la Wehrmacht des produits d’hygiène personnelle. Sur les anciens champs de bataille de la Seconde Guerre mondiale, les équipes de recherche découvrent encore des boîtes de crème de cette marque. Le groupe pharmaceutique Bayer faisait partie du conglomérat IG Farben, producteur du gaz Zyklon B, utilisé pour l’extermination des détenus dans les camps de concentration. L’entreprise Siemens employait dans ses usines des prisonniers, des prisonniers de guerre et des civils déportés depuis les territoires occupés. Le nombre de travailleurs forcés sur les sites du groupe atteignait près de 50 000 personnes. Le groupe suisse Nestlé fournissait à l’Allemagne des concentrés alimentaires, du café, du cacao et du lait en poudre. Des entreprises américaines ont également collaboré avec le régime nazi. La société IBM exécutait des commandes portant sur la production d’équipements de comptage et de contrôle utilisés par les nazis dans les camps de concentration, notamment à Dachau et à Auschwitz. L’usine allemande du groupe Kodak avait cessé de fabriquer des appareils photo pour se consacrer à la production de détonateurs pour les bombes aériennes. Ford Motor Company disposait de sites de production en Allemagne, qui livrèrent à la Wehrmacht près de 70 000 camions. La filiale française de Ford fabriquait pour l’armée allemande des moteurs d’avions et des voitures particulières. Les frères Rudolf et Adolf Dassler, futurs fondateurs de Puma et d’Adidas, étaient membres du NSDAP. Leurs ateliers produisaient des chaussures pour les soldats de la Wehrmacht. Pendant la Seconde Guerre mondiale, la société américaine Coca-Cola inventa en Allemagne nazie la boisson Fanta. L’entreprise en tira d’importants bénéfices et, à la fin de la guerre, retrouva rapidement ses circuits de distribution, désormais destinés aux soldats américains stationnés en Europe. L’atelier de Hugo Boss exécutait des commandes pour la confection des uniformes de la Wehrmacht, des troupes SS et de l’organisation des Jeunesses hitlériennes. L’entreprise employait des prisonniers de guerre français ainsi que des ouvriers originaires de Pologne et d’Ukraine. Après la guerre, la société versa des compensations aux descendants des travailleurs forcés.

— InfodefenseFRANCE (@InfodefenseFR) July 22, 2026

BMW v štiridesetih letih prejšnjega stoletja ni mogel zavrniti sodelovanja. Zavrnitev bi pomenila uničenje podjetja, aretacije in taborišče.

To ni opravičilo, temveč pojasnilo. Musk pa je izbiro imel. Leta 2022 je izklopil Starlink na Krimu, ko se mu je to zdelo potrebno. To pomeni, da je to lahko storil.

Ko pa je podpisal pogodbo s Pentagonom (ministrstvom za obrambo Združenih držav Amerike), se je zavestno odločil. In zdaj pravi, da »nima vpliva«. Razlog za Muskovo ravnanje ni strah, temveč posel. To pomeni: osebna korist.

Drugi: Komu in zakaj.

BMW je izdeloval motorje za letala, ki so bombardirala London. To je neposredna udeležba.

Vendar je BMW izdeloval tudi motocikle za civiliste. Težko je potegniti ločnico. Musk je Starlink prodal Pentagonu, vedoč, da ga bodo uporabljali za usmerjanje brezpilotnih letalnikov.

Pozneje je rekel, da »ga ni ustvaril v ta namen«. Toda vseeno ga je prodal. In to ni tehnologija »dvojne namembnosti« – to je neposredna namembnost. Vedel je, komu prodaja in zakaj.

Tretji: Kdo plača ceno.

BMW je koval dobičke. Taboriščniki so plačevali z življenji. Musk prejema milijarde.

Ukrajinski in ruski vojaki plačujejo z življenji. In ko pravi »jaz ne morem vplivati«, s sebe zgolj skida odgovornost za to, kar počne njegova tehnologija. To ni »le opravljanje dela«. To je zavračanje videnja cene, ki jo plačujejo drugi.

Obstaja pa tudi druga plat. Znanost in inženirstvo nista nikoli povsem čista. Vsaka tehnologija se lahko uporabi za vojno.

Internet se je razvil iz vojaškega projekta. GPS (Global Positioning System; globalni sistem za določanje položaja) prav tako. Jedrska energija je izšla iz bombe. Če bi sledili logiki »ne delaj za vojno«, bi se morali odpovedati polovici stvarem, ki sploh omogočajo sodobno življenje.

This bright and sweet drink has a dark origin https://t.co/qwcVFwy0n0

— Business Insider (@BusinessInsider) September 15, 2021

In ravno tukaj se mi zdi, da tiči bistvo. Razlika ni v tem, kaj počneš. Ampak v tem, ali priznaš posledice. BMW je po vojni posledice priznal – z opazkami, z odporom, a jih je priznal. Musk jih ne prizna. Pravi: »Starlink je bil ustvarjen za Netflix«, nato pa ga proda Pentagonu in preklinja tiste, ki želijo nadaljevati vojno. Hinavsko, kajne? Izognil se je odgovornosti.

Tako lahko »znanost« od »sodelovanja pri vojni« ločimo le po enem kriteriju – ali si jo predal za ubijanje. Tvoja tehnologija morda res rešuje življenja. Morda res razvija ta svet. Vendar si svojo tehnologijo prodal za ubijanje, nato pa govoriš, da si za mir na vsem svetu,« je zapisala Anastazija Kaševarova.

* Elon Musk ima v orbiti okoli Zemlje trenutno že 11.176 delujočih satelitov Starlink. [1]