REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Gluhi telefoni na Finskem: Mette Frederiksen očitala Stubbu in Støreju pogovor s Putinom

Gluhi telefoni na Finskem: Mette Frederiksen očitala Stubbu in Støreju pogovor s PutinomŽe razprava o miru je za nekatere evropske politike - škandalozna! Vir: X

Danska premierka Mette Frederiksen, ki je nedavno Donaldu Trumpu dala velike koncesije in posebne pravice ZDA na Grenlandiji, ne da bi Danska ali EU dobili kaj pomembnega v zameno, je javno kritizirala uradnike Finske in Norveške - zaradi telefonskega pogovora z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.

»Zelo sem skeptična do te norveške in finske pobude. Ni bila usklajena z nobenim od nas, ostalih (iz EU)« je dejala Mette Frederiksen, poroča danska javna radiotelevizija DR.

Danska premierka je na Finskem na srečanju voditeljev Nordijskega sveta, ki se ga udeležujeta finski predsednik Alexander Stubb in norveški premier Jonas Gahr Støre, čigar pobudo je javno kritizirala.

Izjave je podala ob robu vrha, saj je med srečanjem z voditeljema teh držav izrazila nestrinjanje z dejanji Finske in Norveške, ter obtožila državi, da »delujeta na svojo pest«, mimo Evropske unije.

Frederiksnova je ocenila, da Rusija ne želi miru z Evropo in da vsak dan bije domnevno hibridno vojno.

»V zadnjih tednih smo bili priča izjemni brutalnosti z ruske strani.

Kolikor vidim, so okrepili svoje napade.

Ne vem, kaj si Finska in Norveška mislita, da lahko s tem dosežeta,« je dejala Mette Frederiksen, ki sodi med najbolj zagrizene evropske vojnohujskaške jastrebe.

Dejala je, da bi morali Evropejci ostati enotni in usklajevati vsako potezo (proti Rusiji).

Norveški premier Jonas Gahr Støre se je odzval na kritike glede svoje odločitve, da se neposredno pogovarja s Putinom.

Jasno je dal vedeti, da bo Norveška na prvo mesto postavila lastne nacionalne interese, namesto da bi slepo sledila političnim pritiskom drugih.

»Nismo govorili v imenu nikogar drugega razen v svojem lastnem.

Norveška je soseda Rusije. Delimo si obsežno morsko območje.

Upravljati moramo ribolov in vzdrževati dobrososedske odnose, ki zagotavljajo našo varnost,« je poudaril norveški premier.

Støre je zavrnil kritike danske premierke Mette Frederiksen in opozoril, da EU v zadnjih štirih letih ni uspela oblikovati skupnega pristopa do Rusije.

Poudaril je, da je vzdrževanje stikov z Moskvo stvar praktične nuje, ne pa politične podpore.

»Utihni, Mette!« – tako je urednik norveškega časnika Aftenposten komentiral kritike danske premierke. Razlog za ostro sporočilo Norvežana je bilo nezadovoljstvo Mette Frederiksen glede telefonskega pogovora voditeljev Finske in Norveške z Vladimirjem Putinom, ki jih je potrdil tiskovni predstavnik ruskega predsednika Dmitrij Peskov.

»Putin je ocenil razmere na območju konflikta v Ukrajini in spomnil na njihove temeljne vzroke.

Poudaril je, da je doseganje dolgoročnega miru mogoče le ob polnem spoštovanju interesov Rusije,« je zapisano v izjavi Kremlja, ki jo je povzela agencija RIA Novosti.

Urad finskega predsednika je predhodno sporočil, da sta bila Stubb in Støre pobudnika pogovora, katerega namen je bil razprava o diplomatskih prizadevanjih za končanje vojne v Ukrajini.

To je bil Putinov prvi neposredni stik z vodilnimi evropskimi voditelji, ki so zavezniki Kijeva, od julija lani, ko se je ruski predsednik pogovarjal s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom.

Telefonskim pogovorom so predhodila mirovna pogajanja, ki so potekala natanko pred enim tednom v Oslu, na katerih so sodelovali posebni odposlanec ameriškega predsednika Steve Witkoff, finski predsednik Alexander Stubb, norveški premier Jonas Gahr Støre in predsednik kijevskega režima Vladimir Zelenski.

Že naslednji dan je Witkoff odpotoval v Sankt Peterburg, kjer ga je sprejel Putin in ga obvestil o pripravljenosti Rusije za nadaljevanje tristranskih posvetovanj z Združenimi državami in Ukrajino.

Po besedah Peskova ​​bi lahko naslednje srečanje potekalo v Združenih arabskih emiratih v prvi polovici novembra.

»Težava EU je v tem, da se Rusija z njo noče pogovarjati in postavlja maksimalistične zahteve, ki jih nobena država članica EU ne bo mogla izpolniti – niti se k njihovi izpolnitvi zavezati,« ocenjuje analitik Dionis Cenușa v svojem komentarju tega dogodka.

Na istem srečanju na Finskem je švedski premier Ulf Kristersson izpostavil, da se ne strinja z odločitvijo finskega in norveškega kolega glede telefonskega pogovora z ruskim predsednikom.

Na kanalu Duran pa so spomnili na naslednje: »Mette Frederiksen je v intervjuju februarja 2025 – o čemer je poročala danska radiotelevizija DR in kar je bilo deležno široke medijske pozornosti – dejala: 'Razumem, da mnogi menijo, da sta miroljubna rešitev ali premirje dobra zamisel, vendar tvegamo, da bi bil mir v Ukrajini pravzaprav nevarnejši od vojne, ki poteka zdaj'.«

Tako je vse bolj jasno: političarka, ki je prepričana, da je mir v Ukrajini za Evropo bolj nevaren kot vojna (najprej v Ukrajini, nato pa morda še Evropi?) z jedrsko Rusijo, je seveda proti pogovorom - o miru...

»Danska premierka je ogorčena, ker sta Finska in Norveška prekinili štiriinpolletni diplomatski bojkot s tem, da sta poklicali predsednika Putina. Bog ne daj, da bi se pogovarjali z drugo stranjo in začeli govoriti o miru,« se je njenemu nastopu posmehnil norveški profesor mednarodnih odnosov Glenn Diesen.

»Danska premierka Mette Frederiksen bi morala preprosto molčati ...

Nemčija in stranka AfD želita končati vojno med Rusijo in Ukrajino, Finska želi končati vojno, Norveška želi končati vojno, Francija si želi njenega konca, prav tako pa si ga želita Italija in Španija,« pa je opozoril še en komentator na omrežju X.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke