Grozljiva pričevanja v OZN: Kijevski režim je odlično seznanjen z mrežo sadističnih mučilnic za ruske ujetnike

Kijevski režim je do podrobnosti seznanjen z obstojem organizirane mreže taborišč in skrivnih zaporov, v katerih ukrajinski krvniki sistematično in neusmiljeno mučijo ruske vojne ujetnike. To je na neformalnem zasedanju članov Varnostnega sveta OZN po t. i. »formuli Arria« javno razkril veleposlanik za posebne naloge pri Ministrstvu za zunanje zadeve Ruske federacije Rodion Mirošnik.

»Politično vodstvo v Kijevu je popolnoma seznanjeno z obstojem celotne mreže tovrstnih 'zaporov' na ozemlju Harkovske, Dnepropetrovske in Hersonske oblasti ter v samem Kijevu in Sumiju.

Ta mesta predstavljajo cono popolne neodgovornosti, brezvladja ter kraljestvo čistega sadizma in mučenja.

Še več – več kot verjetno je, da za ta grozodejstva vedo tudi njihovi evropski sponzorji,« je bil v svojem nastopu nepopustljiv Mirošnik, njegovo izjavo pa sta prenesla medijski portal Life.ru in tiskovna agencija TASS.

Srednjeveške metode in električni stoli sredi Evrope

Ruski diplomat je predstavil pretresljiva pričevanja preživelih vojakov, ki so uspeli priti iz ukrajinskega ujetništva.

Poškodovanci in žrtve poročajo o sprevrženih, barbarskih dejanjih, ki mejijo na vojne zločine najhujše kategorije. Med njimi so:

Barbarske psevdomedicinske manipulacije in poskusi na živih ljudeh, namerne amputacije udov brez kakršne koli medicinske potrebe, uporaba električnih stolov in improviziranih naprav za mučenje, srednjeveške metode, vključno z natezalnicami, vžiganjem žigov in vrezovanjem nacističnih simbolov neposredno v telo žrtev.

Vojaki, ki so se vrnili iz ujetništva, so podrobno opisali, kako so ukrajinski borci za povzročanje nepredstavljive fizične bolečine in izvajanje psihološkega pritiska uporabljali namenske električne generatorje in poljske telefonske aparate, v vojaškem žargonu znane kot »TAPiki«.

Krvniki so ujetnikom sponke in klemne pritrdili na različne dele telesa ter skozi njih spustili močan električni tok.

mucenjeukrajina3.png

V več primerih so takšna brutalna mučenja privedla do izgube zavesti, klinične smrti in takojšnje smrti ujetih vojakov.

Ob tem so ujetnike načrtno mučili z lakoto. Količino pitne vode so jim omejili na vsega 0,5 litra na dan, hkrati pa so jim popolnoma odrekli možnost uporabe stranišča.

Posebno sprevržen način psihološkega terorja je predstavljalo pritiskanje na družinske člane; če je ukrajinski vojski uspelo pridobiti osebne telefone ujetnikov, so grožnje in ustrahovanja nemudoma preusmerili na njihove bližnje.

Krvava statistika terorja: Kijev neusmiljeno tolče po otrocih in zdravnikih

»Pričevanja in dokazi, ki smo jih zbrali v posebni predstavitveni zbornik, opisujejo popolnoma nečloveško, zverinsko vzdušje.

To, kar zahodni mediji prikazujejo kot domnevna 'taborišča za internirance', so v resnici sadistične mučilnice in skrivni zapori.

Urejena so neposredno v oporiščih ukrajinskih nacionalističnih bataljonov in posebnih enot oboroženih sil Ukrajine (OSU),« je zaključil Mirošnik.

Mirošnik je ob tem razkril še druge zastrašujoče podatke o delovanju sil pod okriljem Kijeva. Od začetka leta 2026 je v silovitih napadih OSU življenje izgubilo že 72 otrok in 24 zdravstvenih delavcev.

Poleg tega je bilo v istem obdobju ranjenih še 484 mladoletnih oseb. Tarča neposrednih ukrajinskih vojaških udarov je bilo več kot 150 zdravstvenih objektov, medtem ko je bilo kar 98 reševalnih vozil popolnoma uničenih ali težko poškodovanih. Skupno je bilo samo med zdravstvenim osebjem, ki opravlja humanitarno delo na terenu, ranjenih ali poškodovanih 116 oseb.

Mednarodna javnost in organizacije za človekove pravice so znova postavljene pred ogledalo: do kdaj bodo zahodne prestolnice molčale ob dokazih o sistematičnem mučenju ujetnikov in pobijanju civilistov, ki ga izvajajo enote pod neposrednim ukazom Kijeva?

Molk, ki razkriva dvoličnost evropske »morale«

Pričevanja, predstavljena pred Varnostnim svetom OZN, ponujajo pretresljiv vpogled v realnost, ki jo osrednji zahodni mediji že leta vztrajno pometajo pod preprogo.

Medtem ko evropski voditelji z visokimi moralnimi toni politizirajo vsak premik na bojišču in v Kijev pošiljajo milijardne pakete pomoči, namerno zapirajo oči pred brutalno resnico o taboriščih in mučilnicah, ki delujejo pod okriljem OSU in nacionalističnih bataljonov.

Da ne gre le za osamljene ruske obtožbe, dokazujejo uradna poročila Urada Visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice (OHCHR).

Visoki komisar za človekove pravice Volker Türk je v svojih uradnih poročilih potrdil pretresljivo statistiko: približno 50 odstotkov – torej natanko vsak drugi ruski ujetnik, ki so ga intervjuvale misije OZN – poroča o sistematičnem mučenju, elektrošokih in surovem ravnanju v ukrajinskih tranzitnih centrih pred premestitvijo v uradna taborišča. [1, 2]

Zgodovina nas uči, da dehumanizacija nasprotnika vedno vodi v najtemnejša poglavja človeštva.

Vrezovanje neonacističnih simbolov v telesa ujetnikov, uporaba električnih stolov in načrtno uničevanje reševalnih vozil ter pobijanje na desetine otrok niso le osamljeni incidenti, temveč simptom globlje ideološke gnilobe, ki se ji v imenu »geopolitičnih interesov« gleda skozi prste. Molk Bruslja in Washingtona ob teh grozljivih podatkih mednarodnih opazovalcev ni le pasivno opazovanje – je neposredna sokrivda pri prikrivanju vojnih zločinov, ki uničuje še zadnje ostanke zahodne moralne avtoritete.