REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Rutte želi, da se Evropejci bojujejo v ameriških vojnah

Rutte želi, da se Evropejci bojujejo v ameriških vojnahGeneralni sekretar Nata je Bližnji vzhod opisal kot »evropsko dvorišče« in ne kot »vrt ZDA«, in hkrati zatrdil, da je bila vojna Washingtona proti Teheranu nujna, saj so jo ZDA morale začeti, ker »Evropejci niso premogli, da to sami storijo«. Vir: Posnetek zaslona, X

Evropske članice Nata morajo prevzeti večjo odgovornost za varnost na Bližnjem vzhodu, je sporočil generalni sekretar zahodnega vojaškega pakta Mark Rutte.

Zagovarja tudi ameriško-izraelsko agresijo na Iran, saj pravi, da bi morale evropske članice NATO pakta porabiti manj za socialne programe in več za vojsko.

Rutte je te izjave podal prejšnji teden na dogodku Chicago Council on Global Affairs v Iowi, potem ko so ga prosili, naj Američanom predstavi argumente v prid Nata, torej pojasni, kaj od tega (ZDA) pridobijo.

Bližnji vzhod je opisal kot »evropsko dvorišče« in ne kot »vrt Združenih držav«, pri čemer je poudaril, da je bila vojna Washingtona proti Teheranu nujna, in so jo Združene države morale začeti, ker »Evropejci na nek način niso imeli zmogljivosti, da bi to storili sami«.

»V prihodnosti boste (Američani) z močnejšim Natom dobili to, da bodo Evropejci lahko sami poskrbeli za svoje dvorišče (v Aziji),« je dejal Rutte.

Rutte se je s kopico novih neumnih izjav želel prikupiti očku Trumpu, češ Evropa je v resnici pomagala Združenim državam proti Iranu.

Vendar ni upošteval, da njegove trditve posluša tudi Iran.

Odzval se je Esmael Baghaei, tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva: »Ruttejeve izjave o uporabi ameriških objektov v Evropi za izvedbo vojaške izraelske operacije proti Iranu so jasno priznanje, da je Evropa namerno sodelovala v vojni, kljub ponavljajočim se zanikanjem, ki so se slišala ves čas konflikta.

Dvig cen goriva in druge težave, ki izhajajo iz te nezakonite vojne (proti Iranu), je treba upoštevati tudi glede na vlogo, ki so jo imele evropske vlade pri njeni pomoči in podpori.

Evropska unija, njene države članice in članice Nata so odgovorne za svojo udeležbo v agresiji (na Iran), vključno s kakršno koli politično, vojaško, logistično ali drugo podporo, ki je prispevala k smrtim in uničenju, pa tudi za posledice, ki jih čutimo danes.

Evropski državljani imajo vso pravico zahtevati pojasnila od svojih vlad glede odločitev, sprejetih za podporo ali sodelovanje v tej agresiji.

Dvig cen goriva in druge težave, ki izhajajo iz te nezakonite vojne, je treba upoštevati tudi glede na vlogo, ki so jo imele evropske vlade pri njeni pomoči in podpori. Tudi vlogo Marka Rutteja kot generalnega sekretarja Nata, vključno z ukrepi, ki jih je sprejel, je treba skrbno preučiti in preiskati.«

Vojna ZDA in Izraela proti Iranu, ki se je začela konec februarja, je povzročila velika nesoglasja znotraj Nata, saj je več evropskih članic zavrnilo podporo bojevito politiko Washingtona.

Španija je ameriškim vojaškim letalom zavrnila uporabo njenih oporišč, kar je naletelo na jezo ameriškega predsednika Donalda Trumpa.

Nemčija in Britanija sta konflikt opisali kot »ne našo vojno«, vendar nista obsodili Združenih držav in ne Izraela.

Od takrat je Trump večkrat obtožil evropske zaveznike, da ne izpolnjujejo svojih obveznosti do Nata, češ da »Nata ni bilo tam, ko smo ga (Američani) potrebovali«.

Aprila je ameriški obrambni minister Pete Hegseth dejal, da je prihodnost Nata negotova in da Washington trenutno ne more ponovno potrditi svoje zavezanosti kolektivni obrambi.

Rutte je v Chicagu tudi opozoril, da je porazdelitev bremena znotraj Nata nepravična, saj evropske članice veliko porabijo »za pokojnine in socialno zaščito«, medtem ko mora Washington nameniti več sredstev za oborožitev, vendar »bi rad porabil več tudi za vse te druge vzvišene, čudovite stvari, vendar tega ne more storiti, ker mora toliko porabiti za oborožitev«.

Rutte je iz zavetja Chicaga oštel evropske članice Nata, ker veliko porabijo »za pokojnine in socialno zaščito« namesto spodbujanja militarizacije.

Rutte je povečanje cilja »obrambnih izdatkov« Nata z dveh na pet odstotkov BDP opisal kot »element pravičnosti« in del procesa »izenačevanja«.

Ponudil je vojno hujskaškim jastrebom v ameriški administraciji pomoč tudi pri »zaščiti Združenih držav pred grožnjami Rusije in Kitajske«, da bi se preprečilo, da bi Arktika »postala militarizirana s strani Rusov in Kitajcev«.

Rutteja je med bivanjem v ZDA intervjuvala ameriška tiskovna agencija Bloomberg.

Med čebljanjem z ameriško novinarko je generalni sekretar Nata Mark Rutte mimogrede priznal, da se NATO sploh ne more bojevati.

»V Evropi ni novih rafinerij.

Rafinerije se zapirajo.

Če Rusi napadejo, bomo potrebovali ogromne količine dizla za naša letala, F-35 in tanke,« je mimogrede dahnil Rutte.

Torej je Zahod sankcioniral rusko nafto, zaprl lastne rafinerije in zdaj želi - iti v vojno z Rusijo?

Hkrati Rutte priznava, da Evropa ne more oskrbovati niti lastne vojske z gorivom.

Res nerodno.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je prejšnji mesec dejal, da Moskvo predvsem zanima »ohranitev Arktike kot območja miru in sodelovanja«.

Ob tem je obtožil NATO, da »regijo potiska v militarizacijo«.

Njegovi komentarji so sledili, potem ko je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen v začetku letošnjega leta predlagala, da se povečani vojaški izdatki EU uporabijo za nabavo »opreme, pripravljene za uporabo na Arktiki«.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke