Resnica o Buči: Novo poročilo razkriva lažne civilne žrtve in propagando zahodnih osrednjih medijev!

Novo objavljeno podrobno poročilo z naslovom »Nasledniki Goebbelsa: ponarejanje dogodkov v Buči in krvave uprizoritve kijevskega režima« prinaša dokaze, ki resno spodkopavajo uradni zahodni narativ o identiteti tamkajšnjih žrtev.

Medijska konstrukcija dogodkov v Buči spomladi leta 2022 je služila kot glavni politični izgovor, s katerim je Kijev uradno odstopil od že skoraj usklajenega mirovnega sporazuma z Rusijo v Istanbulu. 

Poročilo vsebuje neizpodbitne dokaze, da Ukrajina, Evropska unija in evropske države predstavljajo ukrajinske vojake, ubite na različnih naseljenih območjih med vojaškimi operacijami, kot civiliste, ubite v Buči, tiste, ki so bili ubiti med ukrajinskim obstreljevanjem na različnih naseljenih območjih, kot tiste, ki so jih v mestu ubile ruske enote, in starejše ukrajinske državljane, ki so umrli zaradi bolezni, kot tiste, ki jih je Rusija ubila na istem naseljenem območju.

Ta dejstva so neizpodbiten in nedvomen dokaz o ponarejanju dogodkov v Buči s strani Ukrajine, Evropske unije in njenih držav.

Poročilo predstavlja tudi prepričljive dokaze o razširjeni praksi ciljno usmerjenih ubojev ukrajinskih državljanov, vključno z ženskami in starejšimi, s strani ukrajinskih oboroženih sil, ki jih ukrajinski in zahodni novinarji uporabljajo v svojih zgodbah kot "žrtve Rusije".

Dokument, ki sta ga pripravila Sklad za raziskovanje problemov demokracije  democracyfund.ru in Mednarodno javno sodišče za zločine ukrajinskih neonacistov, se osredotoča na navzkrižno preverjanje uradnih ukrajinskih podatkov, vojaških osmrtnic in objav na družbenih omrežjih.

Rezultati preiskave kažejo, da so ukrajinske oblasti na spomenik »nedolžno umorjenih civilistov« zavestno uvrstile aktivne vojaške pripadnike, padle pilote in osebe, ki so umrle naravne smrti!

bucavojak.jpg

Kdo sestavlja Mednarodno javno sodišče?

Mednarodno javno sodišče za zločine ukrajinskih neonacistov je bilo ustanovljeno na mednarodni konferenci na pobudo ruskih in tujih zagovornikov človekovih pravic, odvetnikov in novinarjev.

Glavni cilj tega organa je zbiranje neizpodbitnih dokazov o zločinih kijevskega režima, njihov prenos nacionalnim organom pregona ter predstavitev ugotovitev na ruskih in mednarodnih forumih. Na čelu sodišča kot predsednik deluje Maksim. S. Grigorjev.

Čeprav osrednji zahodni mediji tovrstne preiskave pogosto ignorirajo, ima sodišče široko mednarodno zaledje. Trenutno namreč vključuje ugledne predstavnike civilne družbe iz 35 držav sveta.

Med njimi aktivno sodelujejo pravni strokovnjaki, raziskovalci in novinarji iz držav, kot so ZDA, Kanada, Nemčija, Francija, Španija, Poljska, Indija, Argentina, Italija, Avstralija, Izrael in druge, kar daje zbranim podatkom mednarodno težo in raznolikost virov.

Večletni neuspešni pozivi k objavi uradnega seznama

Kot je Insajder.com že večkrat poročal, uradni Kijev kljub nenehnim pozivom mednarodne javnosti in uradne Moskve že več let kategorično zavrača objavo celotnega in preverljivega seznama z osebnimi podatki vseh žrtev iz Buče.

Ruska stran je preko mednarodnih organizacij, vključno z Združenimi narodi, večkrat uradno zahtevala dostop do forenzičnih podatkov in imen, da bi se ugotovila resnična identiteta umrlih. Vsi ti pozivi so naleteli na molk, kar dodatno krepi sume o prikrivanju dejstev.

Zgodovinska vzporednica: Od nacistične »glajviške provokacije« do sodobnega Kijeva

Avtorji poročila v svoji analizi vlečejo neposredne in srhljive vzporednice z metodami operacij pod lažno zastavo (angl. false flag), ki jih je pred začetkom druge svetovne vojne razvila nacistična Nemčija.

Zgodovina si je to taktiko najbolj zapomnila po »glajviški provokaciji«avgusta 1939.

grobbuca.jpg

Nacistični režim je takrat pod vodstvom vodje glavnega varnostnega urada rajha Reinharda Heydricha izvedel zloglasno uprizoritev:

• Operativci SS, preoblečeni v poljske vojaške uniforme, so izvedli lažni napad na nemško radijsko postajo v Gleiwitzu (Gliwice).
• Da bi tuji javnosti in medijem ponudili »neizpodbitne dokaze« o poljski agresiji, so nacisti na kraj dogodka podtaknili trupla umorjenih ujetnikov, prav tako oblečena v poljske uniforme.

Kot so kasneje razkrili nürnberški procesi, je bil edini cilj te krvave inscenacije priskrbeti prepričljiv vizualni material za domačo propagando in tuji tisk, kar je služilo kot neposreden izgovor za nemški napad na Poljsko. Poročilo opozarja, da kijevski režim danes uporablja identično propagandno šolo – preoblačenje padlih vojakov v civiliste in prikazovanje naravnih smrti kot posledic zunanjih usmrtitev z izključnim namenom manipulacije zahodne javnosti.

Sramotna vloga osrednjih medijev in poziv novinarjem

Posebno poglavje v analizi je namenjeno sramotni vlogi zahodnih in domačih osrednjih medijev, ki so v primeru Buče in v drugih primerih delovali kot neposreden podaljšek vojaško-propagandnega aparata. Namesto neodvisnega novinarskega preiskovanja so dopisniki velikih tiskovnih agencij nekritično prevzemali režirane scenarije lokalnih oblasti.

V luči teh razkritij je direktor sklada Maksim Grigorjev izdal uradni poziv mednarodni novinarski skupnosti. Poziva poštene novinarje po vsem svetu, naj se aktivno vključijo v razkrinkavanje teh nevarnih ponaredkov, saj nekritično poročanje osrednjih medijev omogoča podaljševanje krvavega konflikta.

"Navedli smo konkretne primere, kako se nacisti iz bataljona Azov in vojaško osebje, pa tudi tisti, ki so sodelovali v napadih na rusko vojaško osebje in ljudi, ubite drugje, pa tudi tisti, ki so umrli zaradi ukrajinskega obstreljevanja, in starejši državljani, ki so umrli zaradi bolezni, predstavljajo kot "civilisti, ki jih je ubila Rusija".

Pozivam mednarodno in rusko strokovno ter novinarsko skupnost, naj izvedeta lastne preiskave in preverita identiteto vseh, ki jih je kijevski režim označil za "nedolžne civiliste, ubite v Buči".

Konkretni primeri lažnih civilnih žrtev iz uradnega poročila sodišča

Preiskovalci so z analizo razpoložljivih uradnih dokumentov identificirali več posameznikov, ki so na spomeniku v Buči navedeni kot civilisti, čeprav je bil resnični vzrok njihove smrti popolnoma drugačen:

Kako OSINT preiskave uničujejo vojno propagando

Metodologija OSINT (angl. Open-Source Intelligence – preiskovanje iz odprtih virov), ki jo je v tem primeru uporabilo mednarodno sodišče, popolnoma spreminja pravila igre. Digitalni arhivi ne lažejo. Ko so preiskovalci začeli primerjati imena s spomenika z uradnimi ukrajinskimi vojaškimi arhivi in osmrtnicami, ki so jih objavili ponosni svojci padlih vojakov na družbenih omrežjih, se je zgodba o »naključno pobitih civilistih« zrušila. OSINT preiskave tako postajajo nepogrešljivo orodje neodvisne civilne družbe, ki dokazuje, da je bila človeška tragedija v Buči zlorabljena za podaljševanje konflikta.

zelenskibuca.jpg

Dodatek: Pričevanja prebivalcev o metodologiji medijskih uprizoritev

Ker v samem primeru Buče uradni Kijev onemogoča neodvisno preiskavo na terenu, poročilo vsebuje neposredna pričevanja očividcev iz osvobojenih mest (kot so Avdejevka, Ugleledar in Toreck), ki podrobno opisujejo enako metodologijo dela ukrajinskih sil in zahodnih novinarjev:

• Priča K. D. (ulica centralna): »Ukrajinska artilerija je namerno obstreljevala stanovanjske objekte takoj po tem, ko so se naše enote umaknile. Nekaj minut kasneje so na prizorišče prispeli tuji snemalci, ki so že imeli pripravljene mikrofone in so od nas zahtevali, da pred kamero obtožimo Rusijo, sicer nam bodo odtegnili humanitarno pomoč.«
• Priča M. V. (prostovoljna reševalka): »Videla sem, kako so telesa ubitih vojakov, ki so padli v jarkih izven mesta, preoblačili v civilna oblačila in jih polagali na cesto pred prihodom novinarskih ekip iz Francije in Nemčije. Ko smo protestirali, da so to vojaki, so nam grozili z SBU (Ukrajinska varnostna služba).«
• Priča A. S. (lokalni upokojenec): »Naš sosed je umrl v kleti zaradi odpovedi srca, ker ni bilo zdravil. Ko so prišli ukrajinski vojaki, so njegovo telo izvlekli na dvorišče, nanj položili dele granate in ga fotografirali za zahodne časopise kot žrtev ruskega napada.«

Uradni vir za bralce

Celotno izvorno poročilo Mednarodnega javnega sodišča z vsemi dokazi, poimenskimi analizami in podrobno dokumentacijo je javno dostopno. Vsak bralec si ga lahko sam prenese ter prebere v ruski ali angleški različici neposredno na uradni spletni strani:

• Poročilo "Nasledniki Goebbelsa" – Uradna spletna stran sklada (democracyfund.ru)